Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Kruh, vino in mehurčki 21. del
18.11.2005

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo








Sončna cesta se je vila skozi vinograde, ki so se dvigovali in spuščali pred nama do obzorja in še dlje, do trgatve je manjkalo le še nekaj dni, toda do požirka celi dve uri. V Šampanji ni heca, tam se ti od žeje lahko še kaj hudega zgodi. Okrog Epernaya, šampanjske prestolnice, je 30.000 hektarjev vinogradov, skoznje pa vijugajo tri vinske ceste, ki obiščejo kakšnih 5.000 majhnih vinogradnikov. In prav vsi imajo pred svojimi vrati table z napisom: "Obiščite našo klet! Kupite naš šampanjec!" Spodaj z majhnimi črkami pa še delovni čas. Čez poldne, ko sva se midva vozila mimo, je, seveda, zaprto.

Končno sva nekje pod Hautvillersom našla na majhnem trgu dva prosta stola pred majhno gostilno. "Danes andouillet v šampanjcu," je pisalo pred vrati, toda midva sva bila žejna. "Dva kozarca šampanjca, prosim!" Takšni gostilni na trgu bi pri nas rekli sicer bife, toda dobila sva pecljata kozarca, v katera so nama mehurčke iz steklenice natočili pri mizi. "Ta je zelo dober," je pohvalila točajka znamko, ki sva jo prvič videla. Pri šampanjcih pač poznamo največ dvajset velikih, ki sicer poskrbijo za celotno izvozno količino 130 milijonov steklenic šampanjca, pa čeprav premorejo le 14 odstotkov šampanjskih vinogradov. Grozdje torej odkupujejo od majhnih vinogradnikov, ki imajo zaradi tega pravico, da tudi sami proizvajajo, v majhnih količinah, šampanjec. Ki ga prodajo večinoma doma, ko imajo, seveda, odprto.

Ko sva naročila znova, pa naju je tisti napis na vratih že začel zanimati. "Andouillet? Odlična je!" je bila točajka vesela naročila.

Na majhnem krožniku je bila velika klobasa, hrustljavo zapečena, v omaki od pečenja, zraven pa brez veliko truda listi solate in pomfrit. "Kje pa je šampanjec?" Ko sem zarezal, se je iz klobase rešil vonj, ki je pritegnil celo poglede s sosednjih miz. Toda poti nazaj ni bilo več. Točajki sva pomignila, da nama je ponovno dotočila mehurčke in se miže pognala v pustolovščino.

Prvi grižljaj je bil takšen, da boljše, da o njem ne rečem niti besede več. Skratka, imel sem občutek, kot da, se oproščam, če to berete ravno pri zajtrku, jih niso niti umili... Hitro sem si natlačil krompir v usta in poplaknil s šampanjcem. "Aha, zato piše, da je v šampanjcu, ker moraš pošteno piti zraven," sva ugotovila izvor recepta.

Toda z vsakim grižljajem je bilo boljše. Nos se je navadil na nenavaden vonj, okus pa je začel zaznavati celo šampanjec, v katerem se je klobasa najprej skuhala, potem pa so jo popekli in v mesni sok, ki se je nacedil, nakapljali še malo šampanjca. Na koncu je na krožniku ostal le krompir, klobase iz vampov in druge drobovine pa prav nič.

Jeffrey Steingarten, najbolj duhovit pisec o hrani na svetu, kot je kulinaričnega kritika ameriškega Voguea poimenoval Independent, je napisal knjiga On, ki je vse pojedel. Do obiska Šampanje sem mislil, da sam v to kategorijo ne bom nikoli prišel. Toda, odkar sem jedel andouillet se ničesar več ne bojim!

Kavni bar

Gostilna, ki je še ni, morda pa nekoč bo, bo imela tudi majhno kavarno, v kateri bodo spremljava kavi ob sladicah še peneči mehurčki. Čas je, da se kafiči, ki so v zadnjih tridesetih letih pisali zgodovino slovenskega gostinstva, s predolgimi kavami in pretoplim pivom, žganicami brez ledu in vinom brez kozarcev, poslovijo. Prihaja čas kavnih barov, v katerih ne bomo več okušali (le) cigaretnega dima, temveč popoldanske sladice in večerne mehurčke. Tako kot iz Šampanje poznamo le Moet & Chandon, Taittinger in Pommery, poznamo tudi iz Slovenije le srebrno radgonsko penino. Toda, tako kot je v Šampanji še več tisoč odličnih šampanjcev, je tudi pri nas vsaj še imenitnih sto penin, povretih ne v vinskih tankih, temveč kot nas je naučil že pred dvesto leti benedikčanski menih Dom Perignon v steklenici, ki jih je potrebno le odčepiti. Pa ne le ob novem letu!

Prestiž

Gostilna, ki je še ni, morda pa nekoč bo, pa mora imeti tudi vinski bar! Kajti, čez deset let bo po Sloveniji toliko vinskih barov kot je danes pivnic! Vino je spet na pohodu, pa ne le ta teden, ko se iz mošta spreminja v vino.

Naš odnos do vina se, namreč, spreminja. Pot od "boste belo ali rdeče" do štajerskih polsuhih špricerjev in radgonske posladke črne etikete je že prehojena. Zdaj smo trenutno pri prestižu, ki pomeni, da je vino modna kategorija. A tudi s pomočjo takšnih prireditev kot je bil sredin že šesti Prestige Top 30 v Monsu, s predstavitvijo in pokušino trideset najboljših slovenskih vin po izboru priznanih someljejev in enologov, bo pripomogla, da bo vino postalo tudi pri nas vsakdanja hrana. Kruh in vino, skratka. Oziroma, pri kruhu smo že tako daleč, da ne jemo več vsak dan le enotnega, temveč iščemo majhne in nove peke. In tudi pri vinu bo tako!

Ker ponudba je že danes! Slovenski vinarji so vse bolj podjetni, iznajdljivi, kakovostni. V tem so vsekakor dolgi korak pred gostilničarji, ki njihovemu tempu ne uspejo slediti. Na Slovenskem je premalo dobrih gostiln, da bi v njih lahko točili vsa dobra vina, ki jih premoremo. In prihajajo vedno nova in nova.

Te dni, na primer, mlada... Čeprav Martin še ni opravil svojega dela in čeprav je do tretjega četrtka v novembru še daleč, so Primorci že pred dvema tednoma začeli točiti letošnji letnik, Radgončani so pohiteli z ranino, v torek so se v mariborski Piramidi predstavili Štajerci Protner, Valdhuber in Gaube. Slovenski zakon se ne ravna po bužoleju, temveč po trgatvi. Trideset dni po njej je lahko v steklenicah že vino. Da je nekje sonca več, nekje pa manj, mu ni mar. Škoda, saj zato promocija mladih slovenskih vin ni usklajena, vinarji hočeš nočeš tekmujejo med seboj, namesto da bi sodelovali, vinoljubci pa smo zmedeni.

On zanjo

"Si za požirek vina?" se mu je zvečer zahotelo. "Kaj ti ne moreš brez?" Ni se hotel tako hitro predati: "Mislil sem, da bi prižgal svečo in bi se ob dobrem kozarčku vina malo pogovarjala." Očitno je zadel na pravo mesto. "To pa lahko!" Že je šel po steklenico, ko je še zaslišal: "Pa na prigrizek k vinu ne pozabi!"

Mariniran kozji sir

Za 4: 8 majhnih kozjih sirov (na primer picandou), 4 vejice peteršilja, 4 vejice bazilike, 1 vejica rožmarina, 2 stroka česna, črni poper v zrnju, 50 g posušenih paradižnikov, olivno olje.

Zelišča je oplaknil, osušil in osmukal lističe. Česen je olupil in narezal na tanke rezine. Paradižnik je narezal na majhne kocke.

V stekleni kozarec s pokrovom je naložil sir, nanj potresel zelišča, poper, česen in paradižnike, dolil toliko olja, da je prekril sir in kozarec dobro zaprl. Postavil ga je na hladno (a ne v hladilnik) za najmanj dva dni in za največ 2 tedna.

Ko sta sveča in steklenica že skoraj dogoreli, je priznala: "Čudovit večer!"








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Bučina lazanja z brijem
Lahko bi ji rekli tudi lazanja po štajersko.
Lignji na črno s pečeno polento
Pa sploh ni nujno, da zraven pljuska morje.


Preberite tudi:

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND