Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija
06.03.2012

Trije meseci za eno sladico





Roccoco napoletano – tanka čokolada, penasta mandarina, vrhunska izvedba


Antonino Mresca – vrhunski italijanski slaščičar v vrhunski ljubljanski restavraciji


Talent? ”Ne, le zelo rad to delam!” Umetnost? ”Ne, trdo delo!” Kako? ”Štiri dni poskusov …” Antoninu Maresci ne prideš do konca. Preveč veselo in simpatično se smeji, preveč dovršene in vrhunske so njegove sladice. Njegova predsladica macedonia je tako lahka, da bi lahko lebdela na sapi začudenja, kako je mojster v prozorno kroglo velikosti ping-pong žogice dobil celotno sadno kupo.

”Umetnik je moj chef Nino,” vseeno pove še nekaj več, ko opazuje zbrano družbo, ki se ji tako predstavi: ”Upam, da bom na Janezovem nivoju.” Antonino Maresca, 36 let, je slaščičar v restavraciji Il Mosaico na otoku Ischia, v hotelu Terme Manzi, s sicer ne najboljšo lego – ”Nimamo plaže pred nogami” -, vendar odlično restavracijo chefa Nina Di Costanze, z dvema Michelinovima zvezdicama in dobrimi obeti še za tretjo. V Ljubljano je prišel na povabilo Janeza Bratovža, predstavil pa se je tudi na večerji, ki jo je v okviru svojega projekta dvojne fantazije (Double fantasy; Na gradu sta konec januarja skupaj kuhala tudi Ana Roš in piemontski zvezdniški chef Pier Bussetti) organizirala mednarodna kulinarična promotorka Andreja Lajh. Kr je hotel čez zimo zaprt, kuharji potujejo in gostujejo po svetu.

”Odličen je,” je Maresco pohvalil Bratovž. ”Ves čas je bil eden mojih kuharjev ob njem in si skrbno zapisoval. Veliko smo se naučili. A recept, seveda, ni dovolj, zdaj bo potrebno preizkušati.” To še kako dobro ve Maresca sam, saj ”novi recept od ideje do predstavitve gostu nastaja kar tri mesece”, hkrati pa se v restavraciji z osmimi mizami, od katerih je ena tudi v kuhinji, izdelava vsake sladke umetnine začne šele z gostovim naročilom. ”Le mise en place imam pripravljen, sicer pa vse delam sproti. Vse je sveže! Vsaka krema, vsak biskvit! To je zelo pomembno, saj je zame gost vse, hočem in moram mu dati nekaj posebnega.”

Na ljubljanski večerji za 30 gostov seveda ni šlo sproti. Toda že to je bila za Antonina velika sprememba. ”Še nikoli nisem pripravljal sladice za toliko gostov hkrati …” Roccoco napoletano je bila umetnina tanke čokolade in penaste mandarine, arhitekturna dovršenost okroglih oblik in statike, ki pa čutil ni zasladila in obtežila, temveč naredila še bolj radovedne ter pripravljene na Marescine pralineje in drobno pecivo. Ko okusiš takšno filigransko spretnost, šele veš, zakaj se ”sproti” začne že zgodaj zjutraj. Il Mosaico je odprt le za večerjo, toda običajni Marescin delavnik traja več kot 12 ur. Priprava, snovanje, preizkušanje, trening … V desetih dneh v Bratovževi kuhinji ni bilo časa za obisk niti ene slaščičarne. Da ne bi kdo mislil, da je življenje slaščičarjev sladko.

”Saj tudi moje sladice niso sladke,” se zasmeji Maresca, vesel, da lahko razkrije skrivnost slaščičarske odličnosti. ”Najbolj pomembno je, da sladica ni sladka. Moderne sladice niso težke, kremaste, agresivne. In sladica ni več le ena, temveč se jih vedno zvrsti več, vsaka nova je le nadaljevanje prejšnje.”








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:



Preberite tudi:

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND