Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Olivno ali oljčno? 2
21.09.2009

S posredovanjem Tatjane Butul s kmetije Butul, Manžana nad Koprom, in predsednice Društva za zdravo življenje tolmačenje Julijane Bavčar, objavljeno že v Delovih Književnih listih 13. 5. 2002


Julijana Bavčar: Oljčno ali olivno olje? (Delo, Književni listi, 13. 5. 2002, str. 3)

"Prijatelji in kolegi mi zadnjem času zaskrbljeno, kdaj celo sumničavo zastavljajo vprašanja: "Je bolj prav olivno ali oljčno olje?", "Zakaj ne smemo več reči olive in olivno olje?", "Mar res drži, da oljka ni samo drevo, temveč tudi sadež, ki ga dobiš na pici?", "Je oliva prepovedana? Kateri od obeh izrazov je v slovenščini dovoljen?"

Dovoljen? Dovoljena sta oba. Beseda namreč ni meteorit, ki prileti z neba in okamenel obleži na tleh. Je kot oljka, ki pod pravim soncem požene tako grčaste korenine, da se iz zemlje rodi življenje tudi po najtrši zmrzali, in je kot oliva, ki je k nam pripotovala od drugod, s sosedi in njihovo kulturo - načinom življenja, vrednotami in sadeži.

V življenju vzamemo malo tu in malo tam. Podobno je v jeziku. Oljka je svetopisemsko drevo in njena zimzelena vejica je še vedno simbol miru. Na slovenskem ozemlju so oljke stoletja dolgo uspevale in obrodile samo v Slovenski Istri, v zadnjih letih pa so nekaj nasadov uredili tudi v Brdih. Ohranjeni viri dokazujejo, da je oljčno drevo na naših istrskih tleh raslo že v šestem stoletju. Istrani so z njo živeli, jo negovali in tam je nastalo tudi njeno ime: oljka. Slovaropisca Megiser in Alasia, ki sta na prehodu iz 16. v 17. stoletje popisala tudi besednjak slovenskega etničnega ozemlja, sta tu naletela na oliko, tudi Gutsman je 18.stoletju na naših tleh slišal izraza, ki ju je zapisal olika in oleika. Stare dokumentirane oblike pridevnikov so oljikin, oljikov, oljičen in oljski, oljčen.

V Slovenski Istri so oljki (drevesu in njegovim plodovom) vedno rekli tako - in ker se tudi istrska govorica po izgovarjavi glasov po krajih razlikuje, lahko ponekod slišimo vulke in drugje ueljke.

V prvi polovici 20. stoletja je večino oljčnih nasadov v Istri poškodovala zmrzal in kmetje so jih, ker niso vedeli, da bi iz ohranjenih korenin zrasla nova drevesa, izruvali. Nasade so začeli obnavljati šele desetletja pozneje.

Vmesni čas je bil tudi zaradi zgodovinskih okoliščin povezan z močnim italijanskim vplivom, tudi jezikovnim.Vendar je izraz oliva (v italijanščini je sadež oliva, drevo ulivo in olivo latinsko pa je v obeh primerih oliva) v fini jezik oz. govorico višjih slojev, ki niso imeli pravega stika z zemljo, prek t.i. kulturne izmenjave prišel že prej, delno tudi s severa z nemščino. Za novejši čas pa so tako in tako značilni hitrejši in prodornejši vplivi - tudi pri prevzemanju zdravih prehranjevalnih navad.

Slovar slovenskega knjižnega jezika priznava tako olivi kot oljki enako veljavo: plod je lahko oljka ali oliva, tudi drevo je lahko oliva, čeprav redkeje kot oljka, olje je oljčno ali olivno. Solato si torej lahko tudi knjižno belite, s katerim želite.

Severneje v Sredozemlju ko obrodijo oljke, več zdravilnih lastnosti ima iz njih iztisnjen sok, zatrjujejo strokovnjaki. Ena takih izjemnih leg je tudi Slovenska Istra. Zato se v zadnjem času veliko pozornosti posveča domačim nasadom in olju. To naj bi postalo posel in vir zdravja. In ime zanj? Jaz se zavzemam za obliko, ki je skupaj z drevesom in posebno ljubeznijo zrasla na domačih tleh."

Naj dodam samo še to, da je vam tuja različica, oljčno olje, danes nekako modna (tudi avtorica se je odločila zanjo), verjetno zato, ker je prišlo v modo vračanje k tradicionalnemu v najširšem pomenu besede. Menda pa se je tudi biološka stroka opredelila, da bi plod drevesa 'oljke', ki ga je večina slovenskih govorcev do nedavnega poznala kot 'olivo', poimenovali raje kot 'oljko'. Razlogov za to ne poznam. Iz tega pa sledi tudi premik od 'olivnega olja' k 'oljčnemu olju'. Taka, vsaj za večinski slovenski govor dokaj umetna preimenovanja so često neuspešna, temu pa, sodeč po trenutni rabi, kaže kar dobro. Če na vseh steklenicah s tovrstnim oljem po novem striktno piše 'oljčno olje', ni vrag, da ne bomo sčasoma tudi najbolj zadrti preklopili...

Članek je arhiviran na naslovu:
 http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000352.html








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:



Preberite tudi:

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND