Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (51 od 100)


Gostilna ocenjena 7 krat

Hrana:
7 krat
Vina:
4 krat
Postrežba:
6 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
7 krat
Cena/kakovost:
7 krat

Ocenite gostilno
 






 
Rico Torres, Maribor
Petelinji pretepač pod sombrerom

Za velikim kaktusom smo na Lentu dobili še velik sombrero - Dolg šank in dolge pijače - Četrta mehiška restavracija (zaenkrat) vabi predvsem lačne dnevne goste

Ko je Rico Torres, bivši svetovni prvak v petelinjih bojih, zapustil tekmovalno areno, se ni zaprl v svoj kurnik, temveč je odprl - mehiško restavracijo. Športnik, vajen trdih bojev, se ni ustrašil ne sosedov ne konkurence... Pa kaj, če je v Mariboru več mehiških lokalov kot petelinov, si je mislil in začel v Strmi ulici peči tortilje. In je s tem dokončno potrdil, da je Maribor velemesto. Vsaj po južnoameriških gostilnah sodeč. Največ lakukarača jedi na kvadratni meter in prebivalca v Evropi... Kar štiri mehiške! Pa še dve kubanski. Le španska je (že pred leti) propadla. Za velikim kaktusom smo tako zdaj na Lentu dobili še velik sombrero.

Čeprav je o tej gostilni še pred odprtjem v Večeru veliko pisalo, je bilo že zaradi hude konkurence potrebno zaviti vanjo. Tudi zato, ker so bile prve vesti nasprotno različne, od vzhičeno navdušenih do povsem malodušnih. Eni so hvalili okraske na krožniku, drugi so kritizirali ribani sir. Eni so rekli, da je drugje dosti boljše, drugi da ni...

Veliko fižola in dovolj juh

Za poldne je bilo pretemno. Čeprav je ambient simpatičen. Nekaj posebnega je zagotovo šank. Dolg in z visokimi, dostropnimi policami za pijače. Tak šank, da bi si kar želel za njim barmana, ki bi se mu prišel vsak teden izpovedat. Pravšen šank, skratka, za snemanje limonadnih nadaljevank (najbrž mi je bil tudi zato ob tekilah z različnimi okusi limonin najbolj všeč).

Jedilni list je mehiški, kar ni posebej bistra ugotovitev, a vendarle pove, da si na tem področju očitno ni mogoče več ne vem koliko novega izmisliti. Odločitev je v malenkostih. In nenazadnje so to lokali, pri katerih je bolj od hrane pomembno vzdušje, razpoloženje, filing, kot pravijo njihovi današnji gostje.

Nachosi so bili bolj na kup kot pri konkurenci nametani, toda s sirom in nekaj mesne omake ter tremi dodatnimi omakami je ena porcija uspešno pogasila prvo lakoto treh. Fižolova juha iz treh vrst fižola, ki jih sicer nisem štel, a saj so bili vsi luščeni, z dopadljivo razkuhano čebulo, je bila zelo okusna. Tako, da sem nanjo mislil še dolge ure potem... Kak dan potem sem se odločil za koruzno in mi tudi ni bilo žal. Če vas v teh zimskih dneh zebe, torej veste, kje se lahko pogrejete.

Tudi nadaljevanje je bilo mehiško. Fajitas, takos, sir, omake, piščančje meso, tortilje; pisani krožniki, popisan pribor, okraski na krožniku v obliki paradižnikovih spiral in kumaričnih rozet. A od vsega mi je najlepši spomin ostal (spet) od fižola, pečenega, v omaki, kot da bi ga osamljen kavbojc skuhal nekje sredi prerije, zase in za svojega konja.

Pestro in karamelno sladkanje

Ko se nisem mogel odločiti za mesni del, je natakarica odbrzela v kuhinjo po instrukcije glede omake, mi nato predlagala chedarjevo (rdečkasto sirovo), a sva se nato na koncu ujela pri pipiani, arašidovi, zagotovo nekaj posebnega, ki je lepo hrustljala, a bi še lepše, če ne bi bila tako slana in če ne bi tako prevzetno prekrila celega telečjega zrezka, ki bi se zagotovo boljše počutil na planem. Zraven je bil zelenjavni narastek v barvah trobojnice, ne sicer naše, ne vem katere, a več kot zanimiv.

V menuju (1.300 tolarjev) je bila pečena zelenjava in ker je v Rico Torresu največ mladih gostov (z boni), je več kot pohvalno, da imajo tako pestro zelenjavno izbiro. Čeprav tudi mesojedci ne ostanejo žalostni, saj jedilni list ponuja za izbiro skoraj preveč. Celo florentinca!

Najboljši vtis pa so pravzaprav zapustile sladice. Ne sicer palačinke, ki so predolgo čakale na naš prehod, tudi ne banane, ki so nekakšna dežurna sladica v menuju. V Rico Torresa smo pravzaprav prvič prišli zaradi hvaljenja limetine strjenke z jagodno omako, a se nato raje navdušili nad karamelno kremo s kokosom, pomazali pa tudi grmado, ki ji nekje drugje pravijo kaktus. Za krancljanje omake kuharju petka!

Pri vinih nam niso dovolili kakšnih posebnih želja, saj imajo dva Čilca v steklenicah, Mehičana pa v sladki inačici. Coktailov pa je veliko, a to je že druga zgodba, saj je Maribor vedno bolj - še bolj kot mehiško - mesto cocktailov. Buon proveche!



Komentar bralcev:

Pri njih sem bil le enkrat, kmalu po otvoritvi. V Takosu je boljša hrana.


Dodatni podatki

Kako do tja:  Parkirajte v modri coni na Lentu, restavracija je na sredini Strme ulice.

Regija:  Štajerska

Značilnost:
mehiško

Naslov:  Strma ulica 8, Maribor

Telefon:  02 250 1910

Zaprto:  ni

Lastnik:  Andrej Železnik

Cene:  juhe od 350 do 500, polnjene tortilje 1.300, glavne mesne jedi od 1.200 do 2.700, sladice 500 do 1.000

Jedi:
nachos, tortilja s fižolom in piščancem ali gobami, na žaru pečena tortilja polnjena s sirom in mletim mesom, piščančja juha z avokadom, koruzna kremna juha, koruzna tortilja nadevana z mletim mesom in sirom, žepki listnatega testa z gobami, polnjene tortilje v pikantni omaki s piščancem ali mletim mesom, chili con carne, svinjski zrezek z bučkami in paradižnikom, svinjski kotlet s fižolom in koruzo, piščančji file z lešniki, pljučni file margarita, pljučni file z ananasom in bananami, nabodalo iz pljučnega mesa, biftek ranchero (florentinski), polnjena paprika, tortilja rico torres s sirom in bučkami, karamelna krema s kokosom, pečene banane z vročim ananasom, pozlačeni ananas, limetina strjenka z jagodnim prelivom, mehiška grmada.

Plus:
da so prvenstveno ugriznili v hrano in ne v zabavo (ki si jo, seveda, želijo); kar pomeni, da je to predvsem restavracija in ne klub

Minus:
o prepirih s sosedi tukaj ne bi; pri hrani pa je potrebno posameznim jedem dodati več prepoznavnih in značilnih okusov ter lastne ustvarjalnosti, da se bodo (še) bolj ločile od fast fooda (= vse ima podoben okus); več domiselnosti pri vinih; parking

Dodatno:
najdaljši šank v mestu

Leto obiska:  2002

Ponoven obisk:  malo drugačno kosilo



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND