Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (62 od 100)


Gostilna ocenjena 11 krat

Hrana:
11 krat
Vina:
11 krat
Postrežba:
11 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
11 krat
Cena/kakovost:
11 krat

Ocenite gostilno
 












 
Na burji, Nova vas 2003
Okrepčevalnica z razgledom

Majhna gostilna v majhnih primorskih gričih in nad majhnim slovenskim morjem, toda s širnim razgledom in velikim srcem

Opomba: gostilnica se je preselila na novo lokacijo v isti vasi ter spremenila ime v Na burji. Spodnja ocena se nanaša na staro lokacijo.

Včasih, ko še ni bilo televizije, so šli domačini zvečer v kinodvorano zadružnega doma, po njej pa še v gostilno, saj sta bili obe v isti zgradbi. Danes kinodvorane ni več, v gostilni pa se še zmeraj zbirajo. Malo zaradi televizorja, ki je ves čas prižgan, malo zaradi odprtega kamina, ki ves čas gori, malo pa zaradi kart, ki so ves čas na mizi. Le mora jim ne pustim, ker so potem preglasni, je pojasnila lastnica Oriella Medoš.

A v Oriellini Okrepčevalnici se ne zbirajo več le domačini. Zgoraj, nad kaminom in kvartopirci, je namreč starinsko uredila jedilnico, ki ima tudi velik balkon, z njega pa razgled na celotno slovensko morje, kar pomeni, da se na desno vidi vse do Triglava, naravnost v Italijo, na desno pa v Hrvaško. Najbrž je imel prav ta razgled v mislih tudi premier Tone Rop, ko je jeseni na kosilo k Orielli povabil svojega poljskega kolega. Zakaj bi mu kazal zemljevide Piranskega zaliva in meje s Hrvaško na Dragonji, če pa mu lahko vse to pokaže kot na dlani?! Hkrati pa imata tam zgoraj nad Padno, visoko nad Sečovljami, mir pred radovedneži, da o hrani sploh ne govorimo. "Odlična hrana in še boljša postrežba," se je mag. Tone Rop podpisal v Oriellino knjigo gostov Okrepčevalnice v Novi vasi.

Kako se ustaviti?

Mi smo tja gor našli sicer s pomočjo poljskega in slovenskega premiera, toda pri tem nas politika ni prav nič zanimala. Saj nam je bilo jasno že ob prvem telefonskem pogovoru z lastnico, da veljajo v istrski (Novi) vasi na slovensko-hrvaški meji povsem drugačna pravila in merila. "Joj, pokličite čez kakšno uro, da se zbudim," se je ob devetih zjutraj oglasila Oriella, "dokler ne popijem dveh jutranjih kav, nisem za nič..." Glas je bil opoldne še vedno hripav, toda saj to je skupaj z vranje črnimi lasmi njen prepoznavni znak, toda pogovor je stekel gladko. Le vprašala je, mesno ali morsko, potem pa začela naštevati. O svežih ribah, ki jih bodo ribiči šele ujeli, se je vselej prijetno pogovarjati.

Začeli smo z mariniranim ostrižem. Ostriž je jed, ki se je gostilničarji bojijo, saj so lahko reakcije gostov zaradi njegovega okusa različne. Toda Oriellini ostriži so očitno plavali v bistri vodi, pa tudi marinada jim je dobro dela. Četudi bi si v družbi radiča želel namesto cenenega balsamica raje zgolj limono. Oljčno olje pa smo si tako lahko sami dolili. Enako kot malvazijo, seveda, domačo, pitno, zvesto spremljevalko primorskih morskih jedi.

Ko smo se vrnili s sprehoda od Hrvaške pa do Triglava, kjer je na balkonu že kar lepo rezala burja, smo se hitro pogreli z mineštro. In ob njej naleteli na resno težavo. Kako se ustaviti... Čeprav smo bili dan poprej v najbrž najboljši slovenski gostilni in je večerja trajala od šestih zvečer pa krepko čez polnoč, nismo v majhni okrepčevalnici za kosilo prav nič fino srebali. Ali pa ravno zato! To so vendar večne jedi, ki se jih nikoli ne preobješ. Vprašanje je le, kdaj si dovolj trden, da odložiš žlico. Kajti Oriellin jušnik je globok.

Pekoči škampi in nežni brancin

Ko smo si ogledali Titove slike in druge starine po stenah, je pridišalo po škampih. V veliki ovalni keramični posodi so plavali med širokimi rezanci, ki so se natopili pekoče paradižnikove morske omake. Kolikokrat sem na morju že poskušal zadeti okus te omake, pa mi še nikoli ni uspelo! Logično, zakaj pa bi sicer potrebovali gostilne, v katerih imajo na jedilniku sicer le pet, šest jedi, toda zato so te jedi takšne, kot so bile pred sto leti in bodo še vedno čez sto let. Zavore že drugič ta dan niso prijele...

A pravi udarec nas je šele čakal. Škoda, da vas je le šest, ker imam tako lepega romba, je oznanila Oriella in prinesla po strmih stopnicah silaka, ki je še dišal po morju. S težkim srcem smo se poslovili od velike ribe, ki je zahtevala vsaj deset lačnih. Toda saj je tudi brancin, še ko je bil kuhan, meril dobrega pol metra. Snežno belo ribje meso, ki se je kuhalo s krompirjem, čebulo, korenjem in česnom, se je odlično ujelo s polento, zapečeno in premazano s kremasto omako iz tunine. Nežni okusi ribe, zelenjave in polente so bili kot obloga po krepki mineštri in pekočih rezancih s škampi, da smo si, sicer utrujeni, upali vprašati še po sladkem. Dobili smo sveže spečene palačinke, polnjene s skuto in orehi ter prelite s teranovim šodojem! A ni bilo težav, saj je gospodarica na mizo postavila tudi tri steklenice. V eni je bila ruda, iz divjega koromača, z dodatkom peperončina, rdečega divjega feferončka, v drugi encijan in v tretji brinjevec. Seveda, poskusili smo vse tri.



Komentar bralcev:

17. 10. 2009: Kar zadeva ambinet, čistočo itd. je "Na Burji" še boljša, kot je bila "Oriella", pa čeprav je gostilnica izgubila pogled na Piranski zaliv. Zelo dobra gostilnica, nekateri pa bodo morali razumeti, da kakovost tudi (nekaj) stane.
2. 7. 2009: ravnokar se vračam iz tega izjemnega lokala in nimakm kaj dodati kot izjemno: tako kvaliteta jedi v celot i, postrežba kot tudi cena, tako da zadnjega komentarja ne razumem in bi rad podnapise, razen za prvi komentar. Je pa res, da McDonalda v teh krajih ni...Le tako naprej!!!!.
12. 12. 2007: ful dobra gostilna
12. 8. 06: Tudi če bi nam postregli na zlatih krožnikih, hrana vseeno ni bila tako zelo dobra, da bi si zaslužila takšno ceno.
23. 4. 2006: Res zelo okusna hrana, super malvazija, vendar žal preveč požrešna in nepremišljena lastnica, tako da nas več ne bo videla.


Dodatni podatki

Kako do tja:  V Kopru proti Šmarjam (in Puli), nato pa za kažipoti za Novo vas.

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
istrsko

Naslov:  Nova vas 54, Sečovlje

Telefon:  05 672 6042

Zaprto:  Ponedeljek

Lastnik:  Oriella Medoš

Cene:  opisano kosilo za šest je stalo 44.000 tolarjev

Jedi:
istrske in primorske specialitete, pršut, mineštra, njoki z divjačino, rezanci s škampi, mešano meso na žaru, morske ribe

Plus:
pristna istrsko-primorska kuhinja, kakovostne sestavine, domačnost, prijaznost; nobenega umetničenja, zgolj svežina in tradicionalni okus

Minus:
naj ostane le še dolgo takšna kot je, kajti vedno manj je takšnih nepotvorjenih in neskomercializiranih gostiln

Dodatno:
razgled in sprehod

Leto obiska:  2003

Ponoven obisk:  umik pred poletno vročino in gnečo



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND