Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (68 od 100)


Gostilna ocenjena 18 krat

Hrana:
18 krat
Vina:
17 krat
Postrežba:
17 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
17 krat
Cena/kakovost:
17 krat

Ocenite gostilno
 

2003


2003


2003


2003


2007: čokoladni fondant


2007: filetiranje ščuke


2007: hobotnica s šparglji


2007: pomlad na vrtu

 
Ribič, Ptuj, 2007
Ribe s perutnino

Morska restavracija s perutninskimi dodatki ob dravskem bregu najstarejšega slovenskega mesta

Vsaka gostilna ima vzpone in padce. Tudi Ribič ni izjema. S tem da se trenutno vzpenja! Nekaj prav prijetnih (poslovnih) kosil in večerij se spominjaj v zadnjem letu dni, tako zaradi hrane kot zaradi postrežbe. Jedi hočejo biti nekaj več, predvsem pa kažejo dosti več kuharjevega posluha za sestavine kot v običajnih gostilnah. In kot, včasih, prej v Ribiču. Terasa je nasploh hit, ena najlepših, na Štajerskem zagotovo. Šefica je vedno prisotna, vedno med mizami, natakarska ekipa je izkušena, prijazna, spretna, tudi dovolj strokovna. Sommelier ne manjka. Sicer pa tudi za vina velja podobno kot za gostilne. In tudi ptujska klet je trenutno na Ribičevi poti. V vzponu!

Kljub temu pa... Ko nisem imel s seboj beležke in fotoaparata, je bilo boljše. Ali pa sem manj pričakoval. Tokrat pa... Hobotnica v solati s šparglji. Šparglji, beli, kuhani, žal preveč, oziroma tanjši dosti preveč, najbolj debel pa skoraj prav. Škoda tudi, ker jih je kuhar le položil na krožnik, brez kakšne omake in ideje. Četudi je enega tudi zrezal med hobotnico. Celota je tako delovala zelo medlo, da sem tipal naokrog po mizi. Olivno olje pri Ribiču prijetno diši, namesto kisa pa je nekak balzamični ponaredek. Kot je nasploh slovenska gostilniška moda. Toda, ko sem zaprosil za vinski kis, sem dobil krepkega, pravega.

Ščuka. Gospa Tinka jo je najprej predstavila. "Dovolj bo ena za vse štiri," je pametno odločila. Res lep primerek. Ob prejšnjem obisku sem moral jesti postrv, ker drugega ni bilo. Škampe in porcijske orade pač prepuščam Avstrijcem. Ki imajo Ribiča, spet, vedno raje.

Ribo, iz pečice, nam je lepo sfiletirala, dodala krompir, papriko, škoda, da ni bilo tudi čebule, ki iz pečice vselej pride zelo okusna. Toda! Riba je bila po koži zažgana, tako da je to motilo v okusu. Kar je pri roparici, ki ima že tako svojevrsten okus (zato je tudi nekaj posebnega), bilo še bolj moteče.

Ribičev hit so tudi sladice. Šefica se z vozičkom vozi med Avstrijci z velikim labodom in jim deli torto z jagodičnim kompotom, jagodne kupe s sladoledom so visoke, jabolčni zavitek je svež.

Čokoladni fondant je bil lepo videti, s kepico sladoleda, vaniljevega, in kozarčkom jagodičevja, tudi razlil se je kot se spodobi, četudi je na dnu ostala mrzla čokoladna kepa. Toda, z njim sem se, vseeno, predolgo mučil... Zato, ker je Ribičev čokoladni narastek prevelik! Pravi sladki šok, četudi predčasno omagaš. Morda, če prideš v Ribiča zgolj na fondant - ali pa se pred tem naročiš in ti pripravijo predjed v obliki molekularne kulinarike, na primer piščančji kaviar (!) -, toda po kompletnem kosilu, še posebej ribi iz pečice, ki je še posebej nasitna, je preveč dobrega enostavno preveč.

2003

Morski ribič na dravskem obrežju bi lahko poimenovali ptujskega Ribiča, saj že dolga leta v najstarejšem slovenskem mestu skrbi za kulinarično ponudbo iz morskih globin. Zanimivo, čeprav je tik ob Dravi, nikoli ni morju poskušal konkurirati še s sladkovodno ponudbo. In potem je prišel glas o prenovi jedilnega lista...

Toda Ribičev lastnik - gostinstvo PP -, ki ima sredi Ptuja zelo uspešno gostilno s (pretežno) perutninsko in solatno ponudbo, je očitno razmišljal drugače. Perutninčku je konkurenca namreč pred nos na Novem trgu postavila potujočega Delfinčka, tako da se je vonja po morsko zapečenem olju (girice) navlekel ves Ptuj, zato Ribič ni ostal več le pri morju, temveč je vzel še nekaj od - Perutninčka.

Kar sploh ni slabo, saj se jedi prav lepo berejo. Pred vrati sicer vabijo, naj "preiskusimo" novo ponudbo, toda jedilni list je ličen, urejen, kar eleganten, predvsem pa jedrnat. Morski ponudbi, pri kateri so očitno spoznali, da nima smisla komplicirati, saj je "riba ka riba", so dodali nekaj lahkotnih perutninskih jedi: kostanjeve njoke s puranovimi rezanci, piščančje rezance s tribarvno papriko, nadevano repo s piščančevo peno, piščančev tris z jurčki, gorgonzolo in paradižnikovim konkasejem, puranje stegno s čokolado... Morski ribič in pipike, torej.

Hobotnica s šampinjoni

Na vrtu so sicer plinski gorilci pa še velika skladovnica bukovih drv, toda to je bilo lepše le opazovati skozi velike zastekljene oboke, ki staremu Ribiču, domačno, slovensko urejenemu, dajejo moderen in svetel videz. Miza za dva je sicer mizica, zato je na njej hitro gneča, toda prt s čipkami je prijazen, pa še sveča je na njem. In ko prinesejo še krušno košarico z znanimi Ribičevimi pletenkami....

No ja, tukaj, torej že na začetku, pa se je izkazalo, da prenovljeni Ribič še nikakor ni v formi. Poskusila sva sicer z možnostjo zamenjave, kaj pa če so se zmotili in dali v košaro včerajšnji kruh, če pa je tako trd in razsušen, toda natakar nama je bolj po tiho zaupal: "Nova je še, pa ni dobro zamesila..." Žal pa tudi nadaljevanje ni bilo dobro "zamešeno".

Hobotnica s šampinjoni v solati naju je naredila radovedna, a izkazalo se je, da so sicer korektno omehčani hobotnici dodali le tri lističe surovih šampinjonov in steklenici z oljem in kisom, da sva si solato lahko popravila sama.

Ribja juha v kruhovi skodelici je bila polomija. Kruh je bil zunaj razsušen in gumijast, znotraj pa ravno dovolj mehek, da je popil vso tekočino, še preden je prišel krožnik na mizo. Ostala je tako le gosta paradižnikova zmes, ki ni imela ne ribjega ne nikakršnega okusa, zato bi jo bilo bolje dati za malico na špagete.

Vtis so skušali popraviti polnjeni lignji in uspelo jim je - delno. Na sredini krožnika je bila domiselno na rezance zrezana blitva, v njej pa, le od kod, še 10 centimetrov pravega rezanca. Tolažil sem se s tem, da se je pač prijel zajemalke...Lignji, majhni, na hitro opečeni, so bili polnjeni s pršutom in sirom, kolikor ga ni že prej steklo ven, da se je v njem povaljal par majhnih okroglih krompirjev, ki pa sta se od starega dobrega ptujskega igorja razlikovala enako kot gojena orada od divje jadranske bele ribe. Umetniški vtis na krožniku je pridjala potresena rdeča sladka paprika, čeprav je bilo vse skupaj preslano.

Popolna ponudba haloške kleti

Pri vinih v Ribiču ponujajo celotno paleto vin iz haloške kleti, vse točijo tudi na kozarec, kar ni le patriotsko, temveč tudi pohvalno. Še posebej, ker je bil noblesse cuvee dober natakarjev nasvet (četudi polsuh), ki se je lepo podal k ribi, k njokom pa nama je konec novembra ponudil mladi beaujolais.

Pri glavnih jedeh sva poizkusila perutninsko novost, ki se je jesensko najlepše brala. Žal pa so njoki sicer imeli okus po kostanjevi masi, toda v kuhinji so jih očitno pozabili skuhati, saj so se na jeziku razmazali v škrob, ki mu ni mokasta omaka mogla prav nič pomagati. Namesto v rezance zrezanega puranjega mesa so bili med njoki prestrašeni kitasti kosi puranjega stegna, med katerimi sva zaman iskala sledi obljubljenih kostanjev in pomaranče.

Morski glavni del Ribičeve skušnje je predstavljala skuša, ker je njen opis obetal veliko. Ne le zaradi omega 3 maščob plave ribe, tudi njen okus je dobrodošla sprememba v dolgčasu porcijskih gojenih brancinov in orad. Pri Ribiču so skušo ovili v pršut, ki pa je bil predebelo zrezan. Pod seboj je sicer uspel ohraniti še sočno, toda zato še bolj mastno skušo, četudi ne hrustljavo pečeno, a če so ga že hoteli razsušiti, bi to morali narediti s počasnim in dolgim sušenjem na nizki temperaturi, brez masti. Tako pa je pršut v zelenjavo, ki je kar plavala v olju, oddal še preveč soli.

A posladkala sva se vseeno! Na velikem krožniku so videti mangova, orehova, jogurtna in čokoladna pena prav lepo, tudi v ustih se je mousse, četudi preveč kremast, okusno stopil, tako da sva odgnala spomin, kaj se je dogajalo pred tem.



Komentar bralcev:

14. 3. 2007: So se zelo popravili v zadnjih dveh letih, se splača obiskat!
16. 2. 2007: prihajam iz ptuja, hrana je: 1.zelo draga, 2. ni dobra (vsaj meni ne), 3. dolgo čakaš


Dodatni podatki

Kako do tja:  Tik za mostom levo in levo, ob Dravi.

Regija:  Štajerska

Značilnost:
morsko

Naslov:  Dravska ulica 9, Ptuj

Telefon:  02 749 0635

Zaprto:  Ni

Lastnik:  Gostinstvo PP

Kuhar:  Gregor Brodnjak; sommelier Mirko Vidovič; vodja Katarina Vovk

Cene:  ribe seveda niso najbolj poceni

Jedi:
morsko-mesni klasiki kuhar uspešno dodaja svežino in drobne ideje; posebna ponudba ne manjka; v zadnjem času tudi nekaj igranja z molekularno kuhinjo

Plus:
lokal deluje urejeno, snažno; ljubitelji rib vedo, da jih vedno kaj čaka; ptujska vina

Minus:
glejte besedilo

Dodatno:
ogled ptujske vinske kleti

Leto obiska:  2007

Ponoven obisk:  seveda!



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND