Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (48 od 100)


Gostilna ocenjena 9 krat

Hrana:
9 krat
Vina:
8 krat
Postrežba:
9 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
9 krat
Cena/kakovost:
9 krat

Ocenite gostilno
 












 
Zlati lev, Maribor
Jedi z žara, ribe, malice

Stara gostilna ob mariborski tržnici z novim imenom in preizkušeno ponudbo - Ponudba za množični okus na Vodnikovem trgu - Specialitete iz Leskovca z žara in specialitete Dalmacije iz morja - Od šestih do polnoči, za branjevce, prekupčevalce, kupce in firbce


Včasih se je šlo na tržnico, potem pa k Beraniču. Še pred tem, najbrž, pa na tržnico, potem pa k Zlatemu levu. Tržnica je še zmeraj, Zlati lev pa spet. Četudi je bil še malo prej Brod.

Brod je bil v barakarskem gostinskem naselju na Lentu, ki se je moralo umakniti mariborskemu Koloseju (ta pa se že predolgo umika dograditvi), znan po svojem žaru. Da je zadel množični okus, se je videlo prejšnja leta med festivalom Lent, ko je bila Brodova velika terasa polna kljub "roštilj promenadi". Še preden pa so zakurili žar, je Brod tik ob Dravi lovil goste z morskimi ribami. Ti dve ponudbi - pod reklamnim motom: gurmanska kuhinja z žara - sta glavni tudi na jedilnem listu Zlatega leva, nekdanjega Broda, na novi lokaciji, ob mariborski tržnici.

Urnebes in ocvrta paprika

Levov jedilni list je nasploh omembe vreden. Mešanica kuhinj, idej in tradicij ali kot vabi že tabla pred vrati: jedi z žara, ribe, malice. Glavni sta "leskovarska" kuhinja, torej srbska, in dalmatinska (dalmatinski pršut, hobotnica v solati, ribe), ideje, z novim imenom in staro obliko, so vkuhali v hišne specialitete (biftek Brod: (steak z dimljenim lososom in smetano), tradicijo pa v jedi, ki so že prednatisnjene na formularjih za jedilne liste, ki jih kupujejo številne naše gostilne, še od jugo časov dalje (holstein, cordon bleu, banana split, vroča ljubezen). In, ker dandanes ne gre nikakor mimo Kitajcev, ogrevajo pladnje s svečami, in Italijanov, imajo še tris. No ja, v njem so pršut, sir in morski sadeži.

V jedilnici z le štirimi mizami, prenosnim radiatorjem in šestimi različnimi lučmi, je bila ena miza večerno pogrnjena, druge pa dnevno. Ker je bil čas kosila, sva izbrala temu primerno, a se natakarju ni zdelo primerno, da bi nama popackani nadprt zamenjal s čistim. Zato sva ga hotela utruditi in sva izbirala in izbirala... Toda, ko gre za žar, se pri Zlatem levu znajdejo. Kar je na jedilniku zanimivega in posebnega, dajo na ploščo za dva, pod katero zakurijo (sveče), nato pa dober tek, meso.

A po dobri srbski navadi je najprej potreben urnebes. Ob toliko mesa je nekaj krvoločnosti zares nujne, zato je ljuto najboljši začetek. Toda Levov urnebes je imel preveč paprike, ki je bila sladka in še grenka za povrh, zato sva si morala pomagati še z ocvrto papriko, ki so jo napolnili s sirom. Čeprav je bilo na krožniku malo čudno, ko je ocvrti papriki družbo delala školjka (kot krožnik za tatarsko omako), podlago pa surovi jajčevec, je paprika vseeno priklicala nasmeh na najina obraza.

Uštipci, čevap in baklava

Na Levovem vinskem spisku je pestra izbira, žal pa zelo malo od tega točijo tudi v kozarce. Toda ob mesu je pomembno le, da teče, je bilo vedno pravilo, zato sta bila refošk in cviček povsem dovolj. Četudi je natakar cvičkovo rast postavil na primorski konec.

Velik pladenj je bil tudi obilno napolnjen. Vsakega je bilo najmanj po dva, tako da se ni bilo potrebno kregati, pa še vrečka, brez katere naju Saj ne spusti od hiše, je bila na koncu polna. Čeprav so ga ogrevali, to ni prav dosti pomagalo, saj je roštilj chef slabo načrtoval vrstni red. Seveda, težko je istočasno speči polnjeno piščančje bedro in tanek in dolg leskovački čevapčič. Toda kaj, ko pa imamo gostje žar najraje takrat, ko nam speče jezik. Zaradi tega pa so že zdavnaj izumili mali in veliki voz, ki so ga pri Zlatem levu žal spremenilo v ploščo. Ali pa je pladenj na poti iz kuhinje nekje obtičal? Med čebulo sva namreč našla zamašek plastenke, ki pa se je s svojo rdečo barvo lepo vključil v okolje!

A gremo po vrstnem redu. Najbolj všeč so nama bili uštipci. To pa pri Levu očitno že vedo, saj so jih dali tudi največ na pladenj. Hvala! Potem je bil piščanec. Hrustljavo zapečen, prav nič krvav, toda nadvse sočen. Tudi jetrca, v slanino ovita, niso bila odveč. Leskovački čevap bi bil lahko bolj jezen (ljut...), bela vešalica manj trda, za prekajeno pa, enostavno, ne vem. Enostavno sva do nje že omagala... Zagotovo tudi zaradi prebranca, ki je bil še od vsega - najboljši.

Seveda, manjkala ni niti šopska solata, ki mi je ostala iz starih Brodovih časov v slabem spominu, toda tokrat je bilo v njej pravo razmerje paprike, paradižnika in kumar, z le malo čebule in visoko sirovo kapo. Kajmak, ki je manjkal na vešalici, je bil pretrd in preveč maslen, skratka s premalo kajmakovega značilnega okusa, pečena paprika pa standardna hvaležna spremljevalka mesnega obilja. Lepinja, namaščena, da si je bilo potrebno pridno oblizovati prste, na katere so se potem še bolj pridno lepili papirni koščki serviet, kar je tudi žar klasika, je dovolj dobro servisirala mesno obilje.

Tufahij je (že) zmanjkalo, zato sva si zavila baklavi. Drugi dan sta prišli prav, čeprav mi je osebno bosanska varianta z manj sladkorne vode in z bolj zapečenim testom bolj všeč.

Pravzaprav me za Zlatega leva ni strah. Četudi smo že (skoraj) v Evropi, se te balkanske folklore ne bomo nikoli odrekli.




Komentar bralcev:

8. 7. 2012: takšne večerje kot so si jo drznili prinesti na mizo sinoči si ne bi smeli dovoliti v zadnji prčvarnici v Tunguziji ali ti mislijo da smo sami bedaki ki požrejo vse kar se prinese na mizo in to še povsem brez sramu zaračunajo NiKOLI VEČi
30. 10. 2007: Sramota hrana je zanic pogreta deset krat. Postrezba je obupna, pocasna. nimajo nobenih manir derejo se v kuhinji tak da se vse slisi ven na teraso, da se ne menim o sefu sploh ne gleda na goste dere se na strezno osebje. SRAMOTA
29. 8. 2006: super ste


Dodatni podatki

Kako do tja:  Ob glavni mariborski tržnici.

Regija:  Štajerska

Značilnost:
žar

Naslov:  Vodnikov trg 4, Maribor

Telefon:  02 250 8080

Zaprto:  Ni

Lastnik:  Horvat - Ego & co.

Cene:  opisano kosilo za dva je stalo 7.310 tolarjev

Jedi:
domači sir urnebes, domači sir kriška, panirana paprika s sirom, šampinjoni na žaru, leskovarski čevapčiči (pikantni), kraljevski čevapčiči (sir, slanina), špikana pleskavica s sirom, pleskavica Brod (sir, šunka, paprika), leskovarska pleskavica, uštipci (sir, slanina), leskovarski uštipci v kajmaku, vešalica (bela, v mreni, prekajena), Karađorđev zrezek, Njegošev zrezek, leskovarska mučkalica, solata taratur, ljutenica (pikantni grobo mleti ajvar s česnom in čebulo), baklava, tufahija

Plus:
ko si zaželiš žar, imaš kaj izbrati in potem tudi pojesti; pestra izbira srbskih mesnih specialitet.

Minus:
če želijo res obuditi staro Beraničevo in Levovo slavo, potem ne bo dovolj le po srbsko zakuriti žara, pač pa treba temeljito dodelati čisto vse, torej ambient, servis in ponudbo! Zaenkrat deluje vse preveč površno.

Dodatno:
obisk mariborske tržnice; nočni lokal

Leto obiska:  2003

Ponoven obisk:  uštipci in prebranac



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND