Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (76 od 100)


Gostilna ocenjena 8 krat

Hrana:
8 krat
Vina:
8 krat
Postrežba:
8 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
8 krat
Cena/kakovost:
8 krat

Ocenite gostilno
 












 
Kendov dvorec, Sp. Idrija, 2003
Stare jedi na star način

V Spodnji idriji je najlepši slovenski hotel - V Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji so zavrgli francoske recepte in raje odpihnili prah s starih idrijskih in slovenskih receptov - Najlepša slovenska grajska zgodba - Le z okoliških travnikov, jas in potokov

Dva dni in eno noč imaš časa. Da tujcu, ki Slovenijo pozna sicer že deset let, vendar le preko sestankov, pogodb, bilanc in zakonov, pokažeš prijetnejši del tvoje domovine. Kam ga boš odpeljal?

Pravzaprav je odločila izbira prenočišča. Saj dosti možnosti niti ni.. Relais & Chateaux, združenje ekskluzivnih hotelirjev iz vsega sveta, ki so "neumorno v službi svojih gostov, ko jih razvajajo z najboljšim", je prisotno tudi v Sloveniji. Četudi le z dvema predstavnikoma. Titov dvorec (Vila Bled) in Kendov dvorec. Ker prvi ponuja "rafinirani komfort gosposke hiše (rumena oznaka Relais & Chateaux), smo izbrali raje domačnejšo inačico modre oznake - "lepo, komfortno posestvo v podeželskem stilu". Pa tudi zaradi hrane, saj se Kendov dvorec ponaša s slovenskim kuharjem lanskega leta, pa četudi še brez oznake "restavracija z izborno kuhinjo".

Najlepša slovenska grajska zgodba

Ko zaviješ v Spodnji Idriji v hrib, se najprej spoznaš z ne tako staro zgodovino. Tisto, ki je sredi vasi gradila velike stanovanjske bloke. Malo v hribu, da so bili tudi delavci kralji na Betajnovi. Takoj za bloki pa je dvorec. Iz 14. stoletja! A ne tako stari zgodovini ga vseeno ni uspelo uničiti. Okrog njega je dovolj visokega drevja, pred njim velik kozolec, ki služi za parkirišče, pogled na drugo stran, čez dolino, ki jo tvorita Idrijca in Kanomljica, pa je neokrnjen. Tukaj se pravzaprav začenja idila. In najbrž najlepša slovenska grajska zgodba!

Priti v debelo knjigo Relais in Chateaux, v kateri je samo najboljše od najboljšega iz vsega sveta, ni mala stvar. Da sta iz Slovenije v njem le dva, zato ne čudi. Toda, če je prvi, Vila Bled, še iz Titovih časov, drugi, Kendov dvorec v Spodnji Idriji, ni iz starih časov bogate Kendove rodbine, temveč iz mladih časov uspešne Svetlikove družine. Ko je Hidria (30 družb v Sloveniji, po svetu pa v Združenih državah Amerike, Švici, Veliki Britaniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Poljskem, Portugalskem in Nizozemskem), odkupila dvorec, ga je namreč prevzela Ivi Svetlik, žena Edvarda Svetlika, direktorja Hidrie, in iz njega v nekaj letih ustvarila najlepši hotel v Sloveniji.

Majsko grajsko dvorišče je vso v cvetju, z dovolj prostora za majhne in velike poroke, zadaj, na drugi strani, pod orehi in blizu vrta, s katerega prihaja sveža zelenjava, je še manjša terasa, za bolj mirne ali zaljubljene. V notranjosti so spodnje sobane namenjene pogostitvam, dnevnemu bivanju gostov, sestankom in izobraževanju. Hanina sobana sprejme 70 ljudi, Jakobova do 40, nekje navdušujejo vitrine s starinami, drugje lončena peč z domačnostjo. Povsod so staro stilno pohištvo in predmeti Kendovih časov, debeli in dolgi prti na gosposkih mizah, visoki kozarci, veliko svežega cvetja z vrtov in travnikov, Skočirjeve slike, stekleničke s kozarci in domačim orehovcem, izpod drevesa, ki v višini tekmuje z dvorcem, tam kjer se pasejo jagenjčki in kjer se sliši Kanomljica s postrvmi...

Sprejmejo te gosposko, ti dajo časa, da se pred večerjo odpočiješ v luksuzno opremljenih sobah, nato pa te povabijo na sprehod skozi recepte starih časov. V Kendovem dvorcu je pač potrebno prespati, saj si vsak zasluži, da se vsaj enkrat pusti razvajati. Pa še za večerjo je dosti več časa in, če je sobota, lahko še zaplešeš na poroki.

Zeljna juha s slanino in krompirjem

Gosposki vtis so nadaljevali lepi pogrinjki na velikih mizah in dobrodošlica na opečenem kruhu s postrvjo pašteto. Prijazno, čeprav se je s tem začel vtis, ki se ga nisem znebil celotno večerjo. A zaupal vam ga bom šele na koncu.

Danes smo vam pripravili, je začel sommelier Gregor, in naštel menu šestih hodov, ki je zahteval izbiro le pri hladni predjedi in glavni mesni jedi. Po požirku penine (Bjana, izbira je bila dovolj pestra, le lepše bi bilo, če bi steklenico odprl pred nami) smo začeli. Kuhani dimljeni jagenjček s smetanovim hrenom na rukoli je bil okusen, dovolj majhna porcija, da smo lahko brez skrbi preizkusili tudi kruh, sočno meso, brez dodatnih umetnij na krožniku. Še boljši vtis je zapustila postrv z olivnim oljem, tudi preprosta, brez čira čara, da je lahko riba prišla do polnega izraza.

Navdušila je zeljna juha s slanino in krompirjem, smokavc ji je rekel Gregor, ki nas je zasanjala v stare čase. Včasih je vsaka babica, ki je vstala, ko so drugi še drnjohali, kuhala takšno juho.

Pozdrav gozdovom, letnemu času in regionalni kuhinji je bila polenta z lisičkami, ki so bile mlade, dišeče, sočne, pa tudi utrudile nas niso. A najbrž sta imela svoje zasluge tudi Lisjakov beli pinot in Tilijin rubido, ki nam ju je izbral vinski svetovalec.

Za vmesni počitek in pripravo na mesni del so nam prinesli solato. Duhovito! Sveži vitamini z vrta nekaj metrov stran. V Kendovem dvorcu namreč pravijo, da je prišel čas, ko je potrebno pozabiti na francosko kuhinjo in se povrniti starim slovenskim receptom. Solata pa na slovenski mizi nikoli ni smela manjkati.

Žlikrofi ne smejo manjkati

Seveda je bil potem čas za žlikrofe. Na enem krožniku z jagnjetino, da drugem z jelenom. Govedine v Kendovem dvorcu sploh ne poznajo, tudi perutnine ne, le tisto, kar se pase na okoliških travnikih in gozdnih jasah ter plava v idrijskih potokih.

Z glavnimi krožniki smo imeli, malo že utrujeni, več dela. Tudi zaradi porcij, ki so bile preveč radodarne. Dami sta celo zaprosili za skupno porcijo, a dobili vsaka nato še večjo, kar pa se je nato videlo tudi na računu. Slivovemu cmoku in štrukljem s skuto pa se vseeno nismo odrekli. Požirek domačega orehovca pred spanjem, pa je bilo.
In? Kot pri vsaki grajski zgodbi vpraša poslušalec. Je bil srečen konec?

Ne vem! Kajti, po tem kar smo v Kendovem dvorcu kulinaričnega doživeli, njihova zgodba še ni do konca spisana. Nekaj še manjka. Opravili so čudovito in veliko delo, ko so tako lepo obnovili stari dvorec in izbrskali prav toliko stare recepte. A zdi se mi, da so jih na krožnike prenesli celo preveč verno. Bili so "le" stari recepti na star način. Dandanašnji kuhar jih je le skuhal, ne da bi jim dodal še kaj svojega. A dvomim, da si stari Kenda ni kdaj zaželel še kaj posebnega.



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  V Spodnji Idriji je dobro viden odcep, nato pa med bloki 500 metrov navkreber do lepega razgleda.

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Na griču 2, Spodnja Idrija

Telefon:  05 372 5100

Zaprto:  Nikoli

Kuhar:  Franci Pivk

Cene:  opisana večerja je z vini za štiri stala 42.000 tolarjev

Jedi:
posodobljena slovenska kuhinja, vendar še ne novoslovenska kuhinja
dušeni jagenjček s smetanovim hrenom na rukoli, postrv z olivnim oljem, zeljna juha s slanino in krompirjem, polenta z lisičkami, žlikrofi z jagnjetino, jelen z mlinci, štruklji s skuto, slivov cmok

Plus:
lepota in urejenost okolice dvorca in njegove notranjosti; nešteto drobnih elementov, ki spominjajo na preteklost in bogato dediščino; pristnost tradicionalnih jedi; kakovost sestavin; domačnost, prijaznost, gostoljubje.

Minus:
vse je bilo dobro, vse smo z veseljem pojedli, toda jedi vseeno niso bile na nivoju dvorca; enostavno sem imel občutek, da je manjkala roka glavnega kuharja, kot da bi pustil le svoja navodila (obisk 9.8.).

Dodatno:
11 starinskih sob in v vsaki steklenička orehovca

Leto obiska:  2003

Ponoven obisk:  prav prijetno bi bilo biti svat na poroki na vrtu



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND