Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (49 od 100)


Gostilna ocenjena 5 krat

Hrana:
5 krat
Vina:
5 krat
Postrežba:
5 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
5 krat
Cena/kakovost:
5 krat

Ocenite gostilno
 












 
Vinotoč Zlati grič, Slovenske Konjice
Vinotoč Zlatega griča

800 metrov nad Slovenskimi Konjicami, sredi zlatih Škalc - Vinotoč, ki je restavracija - Težke jedi za poletne dni - Kuharjevo presenečenje in škalska pogača

Dobro, da sva zavila prehitro. Tako sva se popeljala skozi čudovite vinograde, skozi katere se vijejo travnate luknje konjiškega golfa, do klubske hiše, kjer so nama pokazali vrh Škalc in na njem Vinotoč. Ni kaj, vinogradi in golf, čudovito sožitje!

Do vinotoča, ki je pravzaprav restavracija Zlatega griča nad Slovenskimi Konjicami, se zavije sredi mesta in vzpne nadenj, da je pogled na celotno dolino, ki bi bila lahko idilična, če je ne bi kazili nekateri dimniki. Pravzaprav ima Vinotoč sredi lepo negovanih škalskih vinogradov takšno lego, da bi do njega, 800 metrov nad mestom cvetja in vina, lahko peljala prava božja pot dobrojedcev. Tudi zgradbi, nizki, pod drevesi, ob klopotcu, s pokrito teraso z zelenimi polkni in pogledom čez vinograde na dolino, ni kaj očitati. Če le vsebina ne bi bila že zdavnaj preživeta.

Sir z bučnim oljem

Sosednja miza je lepo pogrnjena čakala najavljeno rojstnodnevno družbo (ki je potem naročila liter belega), nama pa so prinesli košaro kruha in vrč mineralne vode. Ko sva dobila čebulo z nekaj sira in prežganje z gobami, so videli, da potrebujeva še pribor. Razveselili so naju z rumenimi papirnimi servietami, na katerih pa žal ni pisalo "samo za sveže obrite". In potem se vedno znova najdejo škodoželjneži, ki pravijo: "Lahko je Dobrojedu, ko se zanj vselej posebej potrudijo!"
Kaj si vi predstavljate pod imenom "sir s čebulo in bučnim oljem", če sedite v gostilni z imenom Vinotoč? Mladi sir, če ne ovčji, je lahko tudi kravji, toda biti mora res mlad in domač. Čezenj pa bučno olje, nekaj bučnih semen in svežine, sedaj je to lahko malo mlade čebule, redkev, kolobar paprike, nekaj rezin paradižnika. Glavni je tako sir. In kaj so nama prinesli?

V konkurenci vinogradniške zakuske (pohorski pršut, šunka, domača salama, prekajena vratovina, sir, zaseka, trdo kuhano jajce, kisla priloga) in lovskega narezka (budjola jelena in divje svinje, lovska salama, divjačinski namazi) sva midva pač izbrala poletnemu času primerno, dobila pa vsebino plastične vrečke... Na kocke narezan industrijski sir iz najbližjega šoping centra, zaman oponašajoč ementalske luknje, z žlico sicer spodobnega bučnega olja in goro čebule! Še sendviči na bencinskih črpalkah so mi bolj všeč.

Tudi o gobovi juhi, v kateri sicer niso skoparili z odmrznjenimi jurčki, se ne spomnim nič lepega. Bila je namreč enostavno brez okusa. Le še dokaz več, kako nujno potrebno bi bilo slovensko domačo gobovo juho zaščititi. Da bi ji bilo prepovedano delati slabo reklamo.

Morda je imel po tem uvodu slabo vest vsaj natakar, saj se je nekam izgubil, zato sva se morala potruditi, da naju je uzrl kolega, ki je bil "šef" sosednje mize. V ambientu vinotoča se namreč nihče ni spomnil, da bi morda popila tudi kak kozarec vina...

Pri vinih ("k dobremu vinu sodi tudi dobra hrana", lepo voščijo na jedilnem listu) sva zaman iskala suha, a to Zlatemu griču ne zamerim, saj so se očitno izrekli za štajerski posladki vinski tradicionalizem. Je pa zato natakar vprašal, ali lahko modro frankinjo (suho!) servira hladno ali "tako kot je treba". Ker nama je jedilnik ponujal le zimske jedi (po predhodnem naročilu še prekajeno postrv s hrenom, kunčji ragu juho v kruhovi skodelici, jurčke z jajcem, svinjske medaljone po štajersko, file po oglarsko, zrezek po furmansko in potočno postrv po vinogradniško), sva se hotela vsaj odžejati poletno, zato sva naročila hladno, a dobila mrzlo. Vinotoč ima sicer tudi ogledno klet, a vina raje servirajo iz reklamne hladilne omare. Ko bi jo vsaj kam skrili, ne pa da jo kažejo sredi jedilnice! A vseeno nama je polsuhi chardonnay ostal lepo harmoničen v spominu, sladek renski rizling, jagodni izbor, pa se je zaman bil s sladko-grešnimi palačinkami.

Obilno kuharjevo presenečenje

Specialiteta Vinotoča je sicer kuharjevo presenečenje (teletina, puran, svinja, na kocke zrezano, na palačinki v lončeni posodi, malo zelenjave, sir, slanina, gratinirano; 1.650), toda natakar naju je posvaril, da je sicer zelo sočno, a tudi zelo obilno, zato sva izbrala najlažje možno.
Zajčku je pomagala sicer vegeta (ali nekaj podobnega), toda kljub temu je bila to najsvetlejša Vinotočeva zvezda. Dopadljiva zeliščna, sicer brez svežih zelišč in sicer bolj korenjeva omaka, toda dovolj, da se je zajčkovo stegno v njej lepo omehčalo in se kar samo trgalo s kosti.

Tudi spodoben kruhov cmok, tako da res ni bilo težko izprazniti krožnika. Z zajčkom so mi na Vinotoču povedali, da jim gredo od rok bolj klasične jedi; najbrž bo prihodnjič potrebno poskusiti kislo juho, obaro ali golaž ali pa prijeti v roko kračo.

Telečja rulada je bila v preslani in pretanki pečenkini omaki, teletina pa neparirana, s preveč maščobe, kit, kožic in veziv, da bi bila ona vesela. Katera pa še ima dandanes rada mastne kose? In zakaj okrasitev s tako debelo kumaro, ki so je sama semena?

Posladkala sva se z jabolčnim zavitkom, ker škalske pogače ni bilo, in čokoladnimi palačinkami (na mrzlem krožniku). Če bi bil zavitek svež (in ne le pogret) in če bi bila jabolčna jesen, bi bil okusen, tako pa se je Vinotoč uvrstil v dolgo vrsto gostiln, ki nimajo ne ure in ne koledarja. Če je nedelja in čas kosila, ni bolj idealnega trenutka, kot da ravno takrat iz kuhinje zadiši po štrudlu! In če se drevesa upogibajo pod marelicami, stojnice na tržnici pod borovnicami, se naj gostje veselijo tega!



Komentar bralcev:

18. 2. 2009: nadmorska višina vinotoča zelo precenjena.


Dodatni podatki

Kako do tja:  Sredi Slovenskih Konjic na semaforju iz mariborske smeri desno v hrib in za kažipoti.

Regija:  Štajerska

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Škalce 83, Slovenske Konjice

Telefon:  03 758 0361

Zaprto:  Nikoli

Lastnik:  Zlati grič

Cene:  opisano je za dva stalo 6.850 tolarjev

Jedi:
vinogradniška zakuska 1.350, hladni narezek na lovski način 1.800, kuhana prekajena svinjska krača s hrenom 2.000, sir s čebulo in bučnim oljem 800, gobova juha po domače 450, kisla juha s svinjino in krompirjem 700, divjačinski golaž s kruhovim cmokom 950, telečja obara z ajdovimi žganci 950, vegetarijanski krožnik 1.000, srna na pohorski način s sirovimi štruklji 2.200, pečena telečja krača v lastnem soku in z zelenjavo 3.200, zajec v zeliščni omaki s kruhovim cmokom 1.600, polnjena telečja rulada s kruhovim nadevom in mešano zelenjavo 1.600, čebulna bržola z zdrobovimi ocvrtki 1.600, pohorski zavitek 320, škalska pogača 420, domači sirovi štruklji 450.

Plus:
prijeten ambient sredi vinogradov in vseeno blizu mesta; za ljubitelje mesne klasike; na jedilniku tudi zajček

Minus:
koncept, ki ga je povozil čas; oceno dobro (2) si lahko kakšna zakotna gostilna še privošči, nikakor pa ne restavracija priznanega vinarja, sredi tako lepega vinograda, skozi katerega se vijejo celo golfarske steze. Renovirajte, čim prej, toda ne zidov, temveč vsebino!

Dodatno:
golf

Leto obiska:  2003

Ponoven obisk:  ko bodo prenovili vsebino



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND