Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (80 od 100)


Gostilna ocenjena 15 krat

Hrana:
15 krat
Vina:
14 krat
Postrežba:
15 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
15 krat
Cena/kakovost:
15 krat

Ocenite gostilno
 












 
Pec, 2003
Prepustite se Pecovim!

V idiličnem obdravskem zalivu pred Rušami je stoletna gostilna, v kateri družina Visočnik dobrojedcem ponuja štajerski kulinarični izziv - Spomladansko prepuščanje ob koprivah, kislici, regratu, špinači, beluših - Ljubezen med jedmi in vini - Z vrta direktno na krožnik - Vedno več se jih prepušča

Magnolijo pod oknom je že veselo in pisano cvetela. Sadno drevje je bilo vzorno obrezano, trava že prvič pokošena, zeliščne grede so dišale, pa tudi Drava je že dobila bolj živahno barvo. Le Lari je, kot vedno, lenobno in nezainteresirano ležal na pragu. K Pecu je prišla pomlad!

Kako pa se pomlad pozna na jedilnem listu stare mariborske izletniške gostilne, tik ob Dravi v Selnici, v kateri je Lovro Visočnik že pred leti rekel, da bo teorijo začel spreminjati v prakso? Tako, da sva se poltretjo uro med opazovanjem kuharskih sprehodov po vrtu, ko so za vsak hod šefica, kuhar ali njegova pomočnica šli trgat novi pomladni pozdrav, pustila razvajati s kislico, regratom, beluši, koprivami... Zato lahko mirne vesti zapišem, da se je Pec dokončno povzpel na prvo mesto med mariborskimi dobrojedskimi gostilnami!

Prepuščanje namesto slow fooda

Ko vas gospa Cvetka pozdravi, lahko izbirate med tremi gostinskimi sobami, vsaka je drugače urejena, na levi za nekadilce, potem desno od točilnega pulta, na katerem vabijo žganice in domači likerji (orehov priporočam!) večja soba, ki je pred kratkim doživela prenovo, levo je zimski vrt; zunaj pa še senčni vrt in pogled na Dravo; idilično, urejeno, družinsko, domačno.

Pozdrav je bil tradicionalen, saj se za stoletno družinsko gostilno spodobi, da se drži lepih običajev. Domača jetrna pašteta, na opraženem kruhu brez skorje, z drobnjakom in opraženimi bučinimi semeni. Grižljaj, ki pa se je še kako dobro ujel z Jazbecovim Intantom, teranovo brut penino, penečo posebnostjo, ki je prav zaradi tega idealno dražilo brbončic. In potem obvezno začetno vprašanje pri Pecu: "Se nam boste prepustili?"

Slow food je že preteklost! Saj ni potrebno, da je vedno deset hodov in da traja pet ali še več ur. Prepustite se lahko le za en krožnik, saj pri prepuščanju ni pomemben obred, še manj modnost, pač pa zaupanje v kuharjevo znanje in ustvarjalnost. Prepustiti se pomeni, da je jedilni list za inšpektorje, dolgočasneže in bojazljivce, za tiste, skratka, ki natakarja sicer poslušajo, toda potem se v sekundi in vedno odločajo le med dvojim, ocvrtimi ali praženimi lignji... Tudi za takšne pri Pecu poskrbijo, logično, saj brez tega se v Mariboru ne da preživeti. Seveda imajo tudi vse mogoče zrezke, okrašene krožnike, dolge plošče in odmrzovalnike. Toda, ko se gost prepusti, takrat se Pecovemu ta mlademu, Matevžu, hišnem sommelierju, razleze nasmeh in srebrno-zlato želirani lasje postanejo še bolj hudomušni, v kuhinji si gospodar opaše predpasnik, da z Iztokom oba zavihtita kuhalnice, gospodarica Cvetka pa kar pozabi, da že leta in leta pri Pecu ni niti dneva počitka, niti tedna dopusta. Začne se zgodaj zjutraj, ko zamesijo dve vrsti domačega kruha, konča pozno zvečer, ko zadnji zadovoljni gost na pragu stopi čez spečega Larija.

Kislica, regrat, koprive in divji beluši

Regratova solata, še malo topla, zaradi krompirja in opražene ter tanko zrezane slanine, je bila na posteljici iz mlade kislice, ki raste za hišo. Sommelier Matevž pa je poročil prvi par. Če ob nedeljah pri Pecu ne bi bilo največje gneče, bi lahko mirno šel za matičarja. Tisti, ki bi on poročil, bi živeli složno do konca svojih dni... Že dolgo namreč nisem doživel, da bi vina tako lepo dopolnjevala jedi. Ali pa je bilo obratno...

Horvatov Invini, še prav mladosten, četudi krepak, toda s harmonično kislino, da se je ujel z regratom in kislico, je dopolnil vzorčno pomladno predjed, ki so jo krasili zeleni kolobarji mlade čebule, rezanci mladega sira, vloženi jurčki in popečeni trakovi piščančjih prsi.

H koprivini juhi s smetano sva dobila Valdhuberjev sauvignon, ker so ga malo tudi juhi dodali, ker je aromatičen in ker se je ujel tudi s skuto v majhnih profiterolih, ki so plavali po juhi. Da je juho na mizo osebno prinesel kuhar Iztok, je bila zanjo še dodatna čast.

Naslednja je bila le žlica... Ležala je na postelji ocvrte rukole, hrustljavem hišnem pridelku, v njej pa je dišala kaša s pomladno zelenjavo, drobno zrezano, nežno skuhano. Še malo parmezana po krožniku; preprosto, toda čudovita igra okusov, ki so se dopolnjevali. Sommelier je razmišljal, ali bi okus umiril ali pa bi ga dopolnil. In se je, hvala bogu, odločil, da ga je dopolnil, s Čotarjem, njegovo malvazijo, čudovitega, velikega letnika 1999, dva dni maceracije, dve leti na drožeh v hrastovih sodčkih, "Vino, ob katerem se zasanjaš, ki te sili v razmišljanje," je odraslo in lepo povedal Matevž. Dami je točil le za jezik namočit, njemu pa največ po pol deci, toliko da sta res lahko uživala, saj za odžejanje je voda, hodov in vin pa je bilo še veliko.

Dilemo, kaj je boljše, vino ali jed, sva tudi pri rezancih z beluši in klarnico rešila enostavno: oboje! Kmetija Makovec iz Vipavske doline je prispevala avtohtono klarnico, z manj alkohola, a z izrazito zelenjavno noto. Dama je rekla: "Sladki komarček!", kuhar pa se je očitno odločil za belgijski radič. Na hitro ga je opekel in čezenj v globoki krožnik zvil široke rezance, ki jim je dodal divje in domače zelene beluše. Vse je na vrhu podkrepil z zvitkom mesnate slanine. Če bi divje beluše - zanje Pecovim čestitke, da so jih ponudili že, ko je bilo na Arehu, kamor seže oko od Peca, še 80 centimetrov snega -, le na hitro opražil in ne prekuhal, bi se pri sosednji mizi najbrž jezili zaradi hrupa, ki bi ga povzročilo najino ploskanje.

Skupaj v usta in poplaknit

Brancin po istrsko je čofotal v šampanjski smetanovi omaki, na posteljici mlade špinače in nekaj tanko zrezanih kolobarjih oliv. Seveda sva ga s penino, Fabjanovo, tudi poplaknila. S tem sva pravzaprav presekala med belim in rdečim, kajti ob tradicionalnem jagnječjem fileju s suhimi slivami ter dušenim jabolkom s flambiranimi malinami in gratiniranim sirovim štrukljem na popečeni bučki je Matevž odprl steklenico koprskega dua, caberneta in shiraza, "mojstrovine z glasbenim naglasom in enološko spretnostjo". Tega dneva še dolgo ne bova pozabila!

Po vseh teh dobrotah sem bil radoveden. Kaj nama bo kuhar namenil za sladico? Koliko prostora nama je po njegovem še ostalo?

Ravno dovolj za malo raztopljene gorgonzole z rahlo popraženimi orehi ter kepico sladoleda s črno meto! In požirek madeire. Hišni sommelier je rekel, naj dava sir, sladoled in jagodno omako hkrati v usta, nato pa hitro poplakneva. Priporočam tudi vam!



Komentar bralcev:

26. 1. 2008: Bogastvo okusov
10. 8. 2006: Vedno je bilo super, še bomo prišli
20.02.2006: Nizka ocena za ambient, ker so nam kljub "nekadilski" rezervaciji dodelili kadilsko sobo. Razlog: prihod večje skupine. Menim, da gostilna takšnega slovesa ne more tako ravnati z najavljenimi gosti. Zares škoda, saj je bilo vse ostalo dobro, le pri postrežbi se je poznalo veliko število gostov.

3.12.2005: Najboljša gostilna na Štajerskem!

Poslal Boštjan Protner: decembrski (2005) degustacijski meni z vini Joannes: domača jetrna pašteta s črno redkvijo, bučnim semeni ter oljem + renski rizling, suho, 2004; goveji carpaccio s finim medenim dresingom + rose penina (modri pinot), suho, 2001; gobova cappuccino juha + renski rizling, polsladko, 2003; domači njoki s hladno stiskanim bučnim oljem ter bučnimi semeni + chardonnay reserve, suho, 2001; smučev ragu z olimijskim mladim sirom ter polento + chardonnay, suho, 2004; jelenji file v omaki z baziliko in sladkimi suhimi slivami + modri pinot, suho, 2003; kostanjev duet + laški rizling, polsladko, 2001; cena 9.800 sit.


Dodatni podatki

Kako do tja:  12 kilometrov iz Maribora, pred Rušami, levo v Spodnji Selnici za kažipotom in čez speče policaje proti Dravi.

Regija:  Štajerska

Značilnost:
sodobno

Naslov:  Spodnja Selnica 1, Selnica ob Dravi

Telefon:  02 674 0356

www:  www.gostilnapec.si

E-pošta:  office@gostilnapec.si

Zaprto:  Nikoli

Lastnik:  Lovro Visočnik

Kuhar:  Lovro Visočnik, Iztok Namestnik

Cene:  jelenji steak po lovsko 2900, domača jetrna pašteta 900, žrebičkov steak po flosarsko 2900, piščančje prsi nadevane z ajdovo kašo in jurčki v žajbljevi omaki 2200, medaljoni divjega prašiča oviti v slanino 2900, jagnječji file v omaki iz bazilike in suhih sliv 3200

Jedi:
sodobna, tudi kreativna, regionalna kuhinja
lososov karpačo z beluši, vitaminski krožnik s sotirano perutnino, vloženi jurčki na dušenem regratu z mocarelo, smetanova juha iz mladih kopriv, široki rezanci s tartufi, pršutom in radičem, beluši s slanino in žafranovo omako, gratinirane bučke z gobami in ajdovo kašo, file postrvi na ajdovi kaši in radiču, lososov file na mladi špinači s krompirjem, puranje nabodalo nadevano s šunko in sirom, goveji file nadevan z gobami po divjačinsko, flambirane jagode z rdečim poprom, čokoladni mousse na vanilijevi omaki.

Plus:
Visočnikovi so znali združiti klasično ponudbo za množice z ustvarjalnostjo in odkrivanjem za radovedne; družinska gostilna za vzor; urejenost ambienta zunaj in znotraj; postrežba in svetovanje; sezona in narava na krožnikih.

Minus:
če se jim ne prepustiš, veliko zamudiš... Klasični jedilnik je takšen kot marsikje.

Dodatno:
zelenjavni, zeliščni in senčni vrt pa še Drava.

Leto obiska:  2003

Ponoven obisk:  vsekakor!



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND