Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (75 od 100)


Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
 






 
Mod, Gradec
Mod-erno pri Stolnici

Sredozemska kuhinja po avstrijsko v Gradcu - Sredozemsko je moderno: sveže, sezonsko, naravno - Moderni hotel v starem delu mesta - Sodobna kuhinja je preprosta, a ne enostavna

Skoraj vsako (večje) mesto ima svojo Stolnico (Dom). Skoraj ob vsaki Stolnici je tudi kak hotel. In skoraj vsak se imenuje - Dom. Le v Gradcu se imenuje Mod... Pravzaprav genialno, saj že z imenom povejo vse: moderno, toda v naročju tradicije. Stara avstrijska kuhinja na nov način, torej. Nov način pa dandanes pomeni: svežina, sezonskost, naravnost. Torej: sredozemska kuhinja po avstrijsko!

Že nekaj časa so iz evropske kulturne prestolnice (za leto 2003) prihajale vesti o vse večji priljubljenosti majhne restavracije in njene kuhinje pod motom Alp ter Jadrana (Gault Millau 2 kapi in ocena 15, največ - skupaj s Kehlberghofom in Schauerjem v hotelu Wiesler - v Gradcu). Zakaj bi se, torej, predolgo upirali?

Sredozemski ambient in menu

Pozdrav iz kuhinje je bil vulkanski. To pomeni, da sva dobila avstrijski "pršut" iz Vulkano regije, ki leži kakšnih 30 kilometrov desno od Gradca. Šunko, nežno sušeno, so ovili okrog grisinijev (domačih?) in jim zraven lepotno položili nekaj grižljajev dinje. Ne preveč originalno, toda zato mediteransko, kakršen je tudi ambient, pridušena svetloba, oboki, pastelne oranžne barve.

In takšna je bila tudi solata z morskimi sadeži: vse še malo toplo, lep file ostriža, ligenj, popečen, čudovita tunina, sveža, na hitro popečena, jakobinka, kraljevi rak, na velikem steklenem krožniku, na vrhu zgodnja kapucinka, pomlad je tu!, trije različni prelivi, da so vse skupaj dekorirali in dali še svoj samoprispevek.

Toda še najbolj všeč mi je bilo kuharjevo rezanje hrane. MOD-erno! Majhni rombi korenja, pora, paprike, koromača, vse sveže, vse pomladno, vse naravno, brez mučenja v loncu ali ponvi.

Kaj je hotel kuhar povedati? Sodobna kuhinja je tako preprosta, da to lahko vsakdo sam naredi. Toda, zakaj nihče tega ne naredi? Ker ni enostavno... Ker potrebuješ prvovrstne produkte, za katere moraš vedeti, kje jih dobiš, in na zalogi moraš imeti še dosti različnih vrst sestavin in dodatkov; potem potrebuješ veliko pomočnikov in časa, da zrežeš, obdelaš, pripraviš vse podrobnosti in malenkosti; potem potrebuješ veliko različnega servisa in pribora. Kdo pa ima doma, ko pride iz službe, naredi z otroci domače naloge in odpelje psa na sprehod, šest različnih solat, od katerih potem uporabi samo najlepše, notranje dele? Nihče med vami in nami tudi ne gre vsak dan na trg in zato tam ne pozna vseh branjevk ter ne ve, pri kateri je ravno danes najboljše; nihče tudi nima vso zimo vsaj desetih vrst svežih zelišč na okenski polici. No ja, pa četudi kdo vse to ima, ostane še vedno pika na i: omake in omakice, pri katerih se spozna kuharjevo znanje.

Potočni rak in teliček

Zatem sva dobila consomme prepelice, v črni capučino skodelici; super zadeva, ko zunaj razsaja prehlad. Ko posrkaš to bistro, krepko juho z majhnimi pomladnimi zelenjavnimi rombi, samo v juhi pogretimi (korenje, sladkorni grah, por) in prepeličjim rumenjakom, lepo zakrknjenim, si takoj zdrav oziroma odporen proti bacilonoscem.

Vrhunec je bil potočni rak, kar košarkarski primerek, ki ga je kuhar mojstrsko razkosal in zložil po krožniku, pred tem pa ga dodobra natrl s svežim česnom, tako da je prijetno pekel po jeziku. Samo prijeti je bilo potrebno repe, klešče in druge oklepniške dele ter posrkati slastno vsebino. Zraven moderno spenjena krešina omaka, spet rombi paprike, koprov cvet, in tortica, pardon, resti iz koromača in krompirja.

Za presekati ali pa za malo premora čutilom je nato poskrbel rabarbarin sorbet, ki je bil bolj sladoled, na rabarbarinem kompotu, z močnim okusom klinčkov, naj se ve, da se zima še ne da.

Gratinirani teličkovi kotleti (to jem samo zaradi vas, sicer bi bil že zdavnaj vegetarijanec...) so bili res nežni, da je bilo bolj surovo kot pečeno, toda prav nič krvavo, le mehko in sočno; v skorji pomladnih zelišč, na poru in z maslenim krompirjem.

Variacijo sladic so sestavljali kostanjev sorbet, nougatov parfait, kostanjev kolač in še vroč skutin žepek.

Vse skupaj so spremljala odlična avstrijska vina, od penine iz schilcherja, Sabathijevega burgundca k ribam, Scheucherjevega sauvignona k potočnemu raku, do vrhunca, rizlinga smaragd z wachauskih teras.

Toda! Pričakovala sva več! Ne (še) bolj moderno, temveč bolj čustveno. Bilo je dobro, a ne dosti več od tega. Brez vrhuncev in brez nepozabnih spominov. Zelo dobro obrtniško opravljeno in še boljše zaračunano. Toda pozabili so, da vrhunske in sveže sestavine še niso dovolj. Modov kuhar bi moral pokazati več ustvarjalnosti in več srca!



Dodatni podatki

Kako do tja:  V središču Gradca, ob Stolnici.

Regija:  Avstrija

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Bindergasse 1, Gradec (Graz), Avstrija

Telefon:  0043 316 8248 0041

www:  www.mod-graz.at

Zaprto:  Nedelja, ponedeljek

Kuhar:  Heinz Auer

Cene:  carpaccio 10 evrov, perutninski parfait 8, pečene velike garnele 20, jastogova juha 4, goveji medaljoni 25, kavni parfait 8, degustacijski menu 59, z vini 84

Jedi:
sodobna sredozemska kuhinja
carpaccio gorske govedi z rukolo in parmezanom, perutninski parfait z višnjami v kisu in brioche toastom, pečene velike garnele na špagetih s pestom in paradižniki, jastogova kremna juha, opečen smučev file s segedinskim zeljem in papriko, pečeni goveji medaljoni s tartufovimi rezanci, jagnječji kotleti na zeliščih popečeni v naravnem soku s polentinim quichom z zelenjavo, cmoki s skuto in nougatom v krokantovih drobtinah z jagodnim sorbetom, beli moccin parfait z čokoladno orehovimi ruladicami.

Plus:
prava mestna in dobrojedska gostilna, ki uči v hrani radovedne novih spoznanj; kulinarična dogodivščina ob svečah v dvoje, ki ji kuhar (in lastnik) dodaja vedno nova odkritja.

Minus:
glede na ceno degustacijskega menuja pa je kuhar ostal nekaj dolžan; niti enkrat nisva od veselja zajuckala - za kaj takega bo potrebne še več kreativnosti, ki bo iz svežih in prvovrstnih sestavin res potegnila sozvočje njihovih naravnih okusov.

Dodatno:
hotel; stekleni kupolast atrijski vrt, ki je glavna atrakcija restavracije

Leto obiska:  2003

Ponoven obisk:  poleti, na vrtu, a le, če bo bolj kreativno



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND