Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (64 od 100)


Gostilna ocenjena 1 krat

Hrana:
1 krat
Vina:
1 krat
Postrežba:
1 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
1 krat
Cena/kakovost:
1 krat

Ocenite gostilno
 












 
Kalan, Zg. Polskava
Na divjačino h Kalanu

Tradicionalna polskavska domača gostilna s podpohorske vinske ceste - Iz roda v rod na obronkih Pohorja - Divjačinske jedi v družbi z izbranimi štajerskimi in primorskimi vini - Po polžje tudi na deželi - Divjačina, kot jo je že zdavnaj pripravljala Zalika Kalanova, in vina, kot se spodobi za podpohorsko vinsko cesto

Ko sem odprl jedilni list, sem zraven skoraj zaspal. Toda potem so se odprla vrata, skoznje je stopil odločen ženski korak, ustavil se je pri vsaki mizi in voščil: "Pozdravljeni!" Nato je odhitela spet nazaj, kajti Ada Kalan je hkrati med gosti in za štedilnikom.

Odločnost in vseprisotnost gospodarice (ne vem, ali je zato toliko časa trajalo celotno kosilo...) naju je naredila radovedne. In mlada natakarica se ni pustila zmesti. Najprej je naštela vse štiri nedeljske menuje, potem pa začela ponujati še tisto kar, kdove zakaj, niso zapisali v jedilni list. Ko sva ji rekla, da bi se ji tudi pri vinih prepustila, pa se je tako razveselila, da je bilo takoj jasno, da so Simonine diplome na stenah njene.

Divji prašič, jelen, fazan

Kalanova gostilna obljublja "izbor jedi po starih receptih, ki so jih kuhale naše babice po obronkih Pohorja". Recepte za divjačino so tako povzeli po Zaliki Kalanovi in se prenašajo iz roda v rod. Te tradicionalnosti gostilne v njenem ambientu sicer ni videti: prevladujoča bela barva, rožnati prti, pregrade iz rož. Toda zato so na pladenj k hladni predjedi dali doma vložene kisle jurčke, divjačinske paštete pa so tudi upravičile sloves in tradicijo. Paštete divjega prašiča, jelena in fazana, z lepo sušeno srnino budžolo in na kilometer dišečo jelenovo salamo so bile izvrstne, tako da sploh ne bi potrebovale vseh tistih okraskov: peteršilj, orehi, praženi lešniki, vložene čebulice, solatni trakovi, slive. Vse to sva mazala in polagala na opražen beli kruh in svež črni, zalivala pa z Valdhuberjevim suhim tramincem, ki nama ga je poznavalsko priporočila Simona.

Ob tej obilni predjedi se mi je posvetilo, zakaj v naših gostilnah v serviete iz blaga zavijajo barvne papirne prtičke. Da lahko zaviješ, kar ti ostane, in te potem ne vprašajo, zakaj nisi pojedel...

Pa še nekaj se mi je pri Kalanovih posvetilo. Zakaj večina gostov ob nedeljah je menuje (pri Kalanu imajo vedno po štiri, postrv, pečenka, ocvrto...). Da pridejo hitro do sladice in ne izgubljajo lepe nedelje. Za štiri hode sva namreč potrošila tri ure in pol!

Prepelica na prosu

Gobova juha ni bila nič posebnega, kar pomeni, okusna domača juha, vendar ne da bi polizal skodelo. Zato pa je izstopala prepelička, lepo pečena, položena na proso, zraven pa še sojini rezanci, kar pa je je bilo že preveč, in okraski, kar je bilo odveč. Če bi bila prepelica le na prosu (ki je, mimogrede, povsem brez holesterola!), sredi krožnika, da bi imela okrog sebe dovolj zraka, pa bi bila že kar imenitna.

Zataknilo se je pri vinu, ki je imelo pokvarjen zamašek, česar pa gost pred nama, pred katerim so steklenico odprli, žal ni opazil. Ko sem na to opozoril sommelierko Simono, je rekla: "Joj, to bom pa takoj poskusila!" In se je res hitro vrnila rdečih lic; pa ne zato, ker bi preveč poskusila, temveč ker se je lepo opravičila: "Res je, oprostite, zelo močan okus po zamašku!"

Muflon, divja ovčka, je bil pravzaprav jagnje, saj je imel, ko so ga prinesli, le 7,5 kilograma. Zato bi tako mladega lahko manj pekli in izsušili, toda zato je bila divjačinska omaka izvrstna in res prava, skratka po starem receptu Kalanove Zalike izpred kdove koliko let. Enako tudi kruhov "knedl", le rezina iz velikega kolobarja, ki se je kuhal v prtiču. Kruhov cmok je zelo pogosta priloga v naših domačih gostilnah, toda le redkokdaj ima toliko okusa (ker ni bil izsušen) kot pri Kalanovih. Zraven pa še pira z ohrovtom in zaseko, zelo posrečeno! Simčičev cabernet sauvignon iz Brd, brez hrastovega sodčka, lepo piten, je bil kavalirska spremljava mladi in divji ovčki.

Vegetarijanski krožnik je imel skutin in ajdov štrukelj, ki se jima je poznalo, da ju delajo sami in ne na preveliko zalogo, (spet) sojine rezance, zelenjavo, ne pretirano domiselno, toda lep majaron in lep rožmarin. Spremljavi, polsladkemu belemu pinotu Alojza Hojnika z obronkov Pohorja, je bila najbolj všeč ješprenjeva rižota z jurčki.

Za sladico je bila palačinka z brusnicami sveže spečena (toda na neogretem krožniku!), z vzornim (končno) okraskom, zgolj dvema vejicama, ki bi lahko bili melisini, če ne bi bila zima in zunaj minus deset. Strjenka z borovnicami, z umetno smetano in jagodnim sladkim grehom, pa je bila, žal, dokaz, da se pri Kalanu še niso odločili, kaj bi bili; domača gostilna kot preveč drugih, ali slovenska podeželska gostilna s starimi recepti in novimi spoznanji. Na to drugo sva jim nazdravila s pozno trgatvijo posladkega renskega rizlinga Kalanovega soseda Antona Leskovarja. "Oglasite se še, če vam je bilo všeč, kajti trudimo se v tej smeri," nama je pritrdila gospodarica.



Komentar bralcev:

18. 10. 2007: Imeli smo poročno pojedino, zelo so se potrudili.


Dodatni podatki

Kako do tja:  V Zg. Polskavi zavijte iz mariborske smeri desno pri kažipotu za Podpohorsko vinsko cesto. Gostilna je čez 600 metrov ob potoku, na križišču proti Kočnemu.

Regija:  Štajerska

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Ogljenšak 10, Zg. Polskava

Telefon:  02 803 6462

Zaprto:  Ponedeljek

Lastnik:  Olga Kalan

Cene:  kosilo za dva s štirimi hodi in izbrano vinsko spremljavo 8.310 tolarjev. Prijazno!

Jedi:
ambiciozna slovenska kuhinja
domača bunka, divjačinska pašteta, gobova juha, rižota z jurčki, sirovi štruklji, telečja jetra, nadevana postrv, žrebičkov steak, noj v vinski omaki, divjačina (srna, jelen, prašič, gams), kuhana govedina s hrenom; po predhodnem naročilu slow food menu

Plus:
divjačinske paštete in salame, raznovrstne jedi iz stročnic, izbor divjačine, izbor in poznavanje - predstavitev vin

Minus:
skupaj na krožniku nekaj zelo dobrega in veliko sila povprečnega; radi bi bili sodobni, ustvarjalni in polžji, toda ne morejo se otresti povprečnosti in klasike, kakršne mrgoli po naših gostilnah; predolgo čakanje na posamezne jedi

Dodatno:
nedeljski menuji, po naročilu polžja omizja, prenočišča

Leto obiska:  2003

Ponoven obisk:  divjačinske paštete, prepelica in vina



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND