Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (55 od 100)


Gostilna ocenjena 35 krat

Hrana:
35 krat
Vina:
35 krat
Postrežba:
35 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
35 krat
Cena/kakovost:
35 krat

Ocenite gostilno
 












 
Vnukec, Limbuš
Hugovi potomci ob Blažovnici

V Limbuški grabi, ob vznožju limbuške vinske ceste - Ravno pravšnja razdalja iz Maribora in Ruš za izlet - Na poti do Meranovega, od Javnika do Marina - Nekaj domačih jedi ob receptov z vseh koncev


Na tistem koncu je bil nekoč le Hugo. Ker je bil (tedaj) tako dominanten, saj so ga poznali daleč v Slovenijo in Avstrijo, se v soseščino niso upali še drugi naseliti. Čeprav praznih čolnarn tudi takrat ni manjkalo.

In tako smo lani dobili kar tri nove gostilne na tistem (limbuškem) koncu. Hugo je dobil novega lastnika, malo dalje je Marina, ob vinski cesti na Meranovo pa je ob Blažovnici odprl svojo restavracijo bivši dolgoletni Hugov natakar Sašo Vnuk, ki je s seboj pripeljal tudi Hugova kuharja.

Sprva si nisva znala dosti pomagati z jedilnim listom. Tudi natakar je bil malce neroden. Toda, ko se je z najinimi radovednimi vprašanji že tretjič odpravil v smeri kuhinje, je namesto njega prišel njegov šef. Ker sva bila spoznana, je patron kar priznal: "Kuharjem sem že povedal, zdaj se bodo še posebej potrudili!" Zaradi tega sva dobila nekaj priboljška - ob mesu za domačega čuvaja še kos baklave za na pot.

Velika hiša v grabi

Nekoč sem že ugotavljal, da vsaka vinska cesta potrebuje tudi kakšno dobro restavracijo (ne le vinotočev in kmečkih turizmov). No, limbuška vinska cesta jo (od konca novembra, ravno pravi čas, da so ujeli še vsa novoletna slavja) ima. In Vnukec, čeprav bi morda ime zavedlo, sploh ni kakšna majhna gostilna. Prav bohotna hiša je to, s širokimi stopnicami, ki se zaletijo v široka vrata, ta pa v prostorno notranjost. Pogled na dvoriščno stran je zdaj še gradben, na cestno pa že lep, čez urejeno zelenico. Razdalja je ravno pravšnja, da je iz Maribora in Ruš izlet, z avtom ali pa, še boljše, s kolesom ali peš.

V največji sobi, nekadilski, je visok strop z debelimi tramovi, okna so velika, na njih težke rdeče zavese, stene, še malo pregole, so v breskovi barvi, pogrinjki v istem stilu. V mansardi je še velik prostor za bolj zaključene, a tudi velike, družbe.

Na jedilnem listu je najprej domača stran, vendar se je pri njej zataknilo. Ribe imajo poseben dodatek, vendar na njem ni nič posebnega. Jedi je veliko, vendar je težko najti neko rdečo nit. Skratka, malo se še iščejo (vipavska solata, ohridska postrv, buče, baklava, kaviar, domača klobasa, tunka...).

Glede vin je pri natakarju že kazalo, da ne bo veliko izbire, lastnik pa je potem odkril celo vinoteko zanimivih vinogradniških primerkov iz vse Slovenije.

Sveža pita in uležana baklava

Da sva lažje dočakala, so prinesli vsakemu rezino svežega črnega kruha z ribjim namazom, kar je bila zelo okusna dobrodošlica. Zato sva v tej smeri nadaljevala: avokadov namaz s tunino in kislo smetano, v družbi pisanosti, karambole, mandarine, kumaric, pečene bučke, paradižnika, oliv in toasta. Okusno, ne le pisano, v pokrovači, z avokadovo peško.

Pri juhah sva sprva hotela domačo mesno, a so nama jo odsvetovali, ker bi bilo potrebno predolgo čakati. Sva pa jo lahko zato poskusila pred sladico (krepka juha, nekje vmes med kislo in golaževo, z drobnimi koščki svinjskega mesa in kašo, primerna za pohodnike, ki se utrujeni vračajo z vinske ceste). Se je pa tudi fižolova izkazalo za domačo, z vodnimi žličniki, vesela pa sva bila tudi kokošje, zato, ker ni bila goveja, in zato, ker je imela maslene cmoke, ki bi jih morda kdo lahko zamenjal za zdrobove in mislil, da se pač niso posrečili, a ravno takšni so posebnost in zato vredni poskusa.

Pri glavnih jedeh sva najtežje izbrala. Na jedilniku je dosti, toda premalo prepoznavno. Vnukec potrebuje smer, svoje značilnosti, posebne jedi, zaradi katerih se bo splačalo v Limbuško grabo ob Blažovnici.

Krompirjevi svaljki z maslom, v posebni posodi razpuščena zaseka, so bili domači in zimski, skutini na drugem krožniku pa spremljava mesu. Goveji pljučni file, res debel kos, zunaj dobro zapečen, znotraj pa malo preveč, zato, ker je bil na koncu gratiniran v foliji s feta sirom in obiljem čebule, paprike, gobic in slanine. Sami dodatki, torej, ki so, četudi v družbi z nekaj svežimi zelišči, v foliji postali prave kalorijske bombe, temu primerno pa spustili tudi veliko maščobnega soka.

A kot da nama to - ob fižolu s črno redkvijo! - še ni bilo dovolj, sva za sladico naročila pito in baklavo. Seveda, ne zaradi kalorij, temveč iz radovednosti. Pita je bila kolač, a svež, baklava pa prava. "Včeraj smo jo naredili, tako da je zdaj ravno pravšnja, lepo natopljena. Čeprav ne delamo tako mastne, dodamo raje več limoninega soka," je pojasnil Vnukec. In še to, da bo jabolčna pita čez kakšno uro, ker se ravnokar peče.





Komentar bralcev:

18. 2. 2016: Top
12. 11. 2011: Domačnost, pa vendar uglajeno. Izredna pozornost in prilagodljivost gostu.
27. 12. 2007: Krasna gostilna, okusna hrana in zelo prijetno osebje, predvsem Sašo, ki mi zna zmeraj dobro svetovati, čeprav sem kar izbirčna:). Zelo so mi všeč nedeljski ruski bifeji, kjer je res velika izbira in je zmeraj vse okusno. Tja hodimo odkar Vnukec obstaja in tam tudi ostajamo. Zelo priporočam!!
26. 12. 2007: Osebje je prijazno, predvsem Sašo se zelo posveti gostu, da se le ta zelo prijetno in domače počuti.Še bom prišla...
13. 3. 2007: pridemo spet
11. 9. 2006: kolektiv vnukec, samo tako dalje... čeprav težko brez mene
6. 7. 2006: dobro
5. 7. 2006: Ko začneš ni konca, po koncu pa malo slabe vesti ker ne greš večkrat!
25.12.2005: Zelo zadovoljni, posebej zaradi šefa Sašo-ta. P.S. - prijaznost in ustrežljivost (samo tako dalje).


Dodatni podatki

Kako do tja:  Sredi Limbuša v smeri proti Rušam takoj za mostom levo in ob Blažovnici po Limbuški grabi še dva kilometra.

Regija:  Štajerska

Značilnost:
neopredeljeno

Naslov:  Ob Blažovnici 86, Limbuš pri Mariboru

Telefon:  02 614 2200

Zaprto:  Ponedeljek

Lastnik:  Sašo Vnuk

Cene:  fižolova juha 400, kokošja juha 350, goveji file presenečenja 2.150, krompirjevi svaljki 550, baklava 550, solata 500

Jedi:
domača mesna juha vnukec, svinjska želodčkova juha, svinjski kotlet na babičin način, avokadov namaz s tuno, goveji carpaccio, prekajeni losos z dijonsko omako, beli ribji biftek, vipavska solata z belim sirom, fižolova juha z žličniki, gratinirane bučke s svežimi gobami, kuharjev sendvič (toast) s fižolovo solato, gratinirani polži, pljučni file s hrenom in smetanovo omako, puranji medaljoni v lastnem soku in z radičem, skutina pita, jabolčna pita z vanilijevo kremo, baklava.

Plus:
urejenost, ambient, dobrodošlica, vinogradniki, doma pripravljene jedi (svaljki, cmoki, namazi, baklava, pita); šefova prisotnost. Ocena 3 zaradi ambicije, dobrodošlice, namaza, svaljkov; glavna jed za 2.

Minus:
iskanje identitete, nedodelan jedilni list, premala razpoznavnost jedi; premalo kreativnosti, upogibanje množičnosti.

Dodatno:
catering in party service; nedeljski bife

Leto obiska:  2003

Ponoven obisk:  z družbo; zaradi šefa, ki zna vzpostaviti kontakt; baklave; avokadovega namaza; ker vem, da se bodo izboljševali; nekaterih manjših vinogradnikov



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND