Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (42 od 100)


Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
 

Palačinke z orehi


Morski list – jeseni je najboljši


Kapesanta Pavel


Špageti z rakovico


Hladne predjedi – mečarica, rakovica, lignji in kozice


Pavel na piranski promenadi - celotna izbira v sliki in besedi že pri vhodu

 
Pavel & Pavel 2, Piran, 2,5
Piranska znamenitost, dvakrat

Pavel je piranska legenda! Koliko Slovencev je prav pred njegovim vhodom prvič skočilo v morje na glavo in koliko več jih je za njegovimi mizami prvič poskusilo buzaro na belo in škampe na žaru?! Koliko Italijanov je zapravilo vse, kar so prinesli na izlet čez mejo, za srečo na ruleti in ljubezen na obali, a pustilo vseeno še toliko v žepu, da je bilo za školjke na žaru in brancina v soli pri Pavlu? Koliko turistov se je vsa ta leta sprehajalo med gostinskimi mizami najlepšega slovenskega mesta, a na koncu vseeno ostalo le pred eno izbiro: ”Pavel 1 ali Pavel 2?” Skratka, oba piranska Pavla sta še vedno tam in še vedno enaka. V dobrem in slabem.


Čeprav je potrebno pešačit s Fornač, je pred Pavloma pločevinasta gneča, da se komaj prebiješ do table, ki jo je sonce načelo že do zlizanih barv. A to nikogar ne moti – Pavel in Pavel, prvi na tradicionalni lokaciji skoraj na sredi rive, drugi naslednik treh starih piranskih vdov, bližje hotelu Piran -, saj gre za klasično turistično obmorsko gostilno, ki se je že zdavnaj ”modernizirala”. Namesto, da bi sprehajala dnevni ulov med mizami, je vse jasno že pri vhodu: le kdo bi se uprl tako velikim slikam pršuta, kapesant, rakovice, špagetov, kalamarov, pedočev, škampov in mešanega mesnega žara?! A vseeno, naj bom ob tem hudomušno radoveden – imata dve gostilni deset metrov narazen enaka jedilna lista zaradi množičnega popusta pri izdelavi napisnih tabel, ali pa se res tako blizu morja ne da ponuditi še kaj drugega in kaj drugače?

Najbližje valovom

K Pavlu ne vodijo kulinarični vodiči, temveč inercija. Zdavnaj so minili že časi, ko so le tri metre stran piranski mladci pod vodo tolkli skale in iz njih bezali datlje, da so le nekaj minut pozneje že dišali z žara vse do svetilnika. Zdaj diši po panakoti, ki je iz vrečke, a tudi po marelah iz gozda, če ste dovolj zgodnji, da jih natakar, ki potuje iz Umaga do Pirana, sproti nabere. Zdaj so se Italijani, ki so si nekoč še po šestem hodu zvedavo oblizovali mezince, nekam poskrili, zato se do Pavla ne pride več po sprehodu od Tartinija čez Prvomajski trg in po najbolj ozkih in najkrajših slovenskih ulicah do kamnitega velobrana, pač pa kar s piranko(lo)m od avtobusne postaje in po obali naravnost do mešane ribje plošče z najbližjim pogledom na valove med vsemi slovenskimi gostilnami. Zdaj je piranska promenada prepuščena Avstrijcem s kužki, Japoncem s fotoaparati in Slovencem z avtobusi.

”Poglej, kakšna porcija lignjev!” se zmenijo že pri vhodu, da bodo sedli neposredno na sonce. ”In koliko jih je šele v juhi!” se razveselijo riža, ki je znamenje, da gre za ribjo, ne pa govejo. ”Kako lepo so zapečene,” poimenujejo Jakobove pokrovače, ki se sicer ne vidijo izpod gratina. ”Česnova omaka v školjki in limona s peteršiljem v ribi!” se raznežijo ob ribjem pladnju, ki je večji od Piranskega zaliva.

Točno, Pavlovi gostje ne odhajajo nezadovoljni. Še manj lačni! Pavlovi gostje se še vračajo. Tako kot v toliko drugih gostiln čisto na morski obali, ki imajo enako velike in od sonca barvno zbledele jedilnike na oglasnih tablah pred vrati, enako poliglotske natakarje, ki obvladajo čisto vse naglase, razen slovenskega, enako prostorne terase, ki jim nikoli ne zmanjka ne prostora ne gostov. Ker tako ni le na nekaj kilometrih slovenske rive, temveč so na obalah vseh oceanov podobni jedilniki, po katerih kuhajo podobni kuharji, ki jih najemajo podobni gostilničarji.

Čas morskih listov

V solničnem kompletu je v neimenovani steklenički toliko žarkega olivnega olja, da je zraven še ena, tudi brez nalepk, ki pa ima le kakšno četrtletje manj sončenja za seboj.

Pri ribji juhi še največ zanimanja požanje njen krožnik, saj je celoten Pavlov servis tako barvno usklajen z okraski iz širokolistnatega peteršilja in španske rdeče paprike, da je nemogoče zgrešiti logotip najbolj znane piranske gostilne ob vsakem grižljaju. Nasploh, kar se infrastrukture tiče je Pavel kot iz gostinskega učbenika: natakarji imajo vsak svoj rejon, mize imajo vsaka svojo marelo, gostje imajo vsak svoj prtiček iz blaga, in še vsak krožnik ribje juhe ima svoj kos brancina ter jajčnik pokrovače.

Ko si tako na široko čisto na obali, in to še v dvojini, za čustva pač ni prostora in ne povpraševanja. Hladni predjedi je bolj pomembno, da je črna oliva iz slanice na sredini in limona iz čaja na robu krožnika, kot pa da je karpačo mečarice povsem izsušen in starikav, da je rakovica brez okusa med uvelimi listi rukole in da je lignjeva solata tudi s poparjenimi kozicami brez začimb.

A to še ni nič proti specialiteti gostilne, ki je naslikana tudi pred vrati: kapesanta – pokrovača ”Pavel”! Kaj je hotel umetnik povedati? Da je hotela školjka pobegniti nazaj v morje in jo je bilo potrebno še enkrat pokopati? Pod debelo prevleko omake nerazumljene ideje, v kateri je bilo vsega preveč: moke, kruha, sira, pečice in dolgčasa. Natakarja, ki je po vsaki jedi ugotovil: ”Je bilo dobro, ne!”, tudi razmetana gratinirana vsebina školjčne lupine ni vrgla s tira. Dobra kapesanta, ne?” Ne!

Špagetom z morskim pajkom se je zato boljše godilo, saj niso bili razkuhani, mednje pa so v kuhinji zamešali kar tisto, kar se v hladni predjedi imenuje rakovica v solati. Škoda le, da se med tem zapletenim kuharskim postopkom ni imela časa – pogreti. A ena od največjih Pavlovih odlik je pač ta, da se dolgo na njegovi obali ne boste zamudili.

Toda, (tudi) za poltretji sonček se je potrebno potruditi in tudi v piranski morski instituciji Pavel & Pavel 2 se da nekaj najti, kar ni le za lakoto, temveč tudi za slast.

”Zdaj je čas morskih listov!” se je natakar iz delavca za tekočim trakom po treh hodih, ko so se okoliške mize izpraznile vedno hitečih turistov, prelevil v ribiškega strokovnjaka. ”S svežim zrakom so prišli listi in orade, zato so girice pobegnile bližje k obali, lahko si jih greste pogledat …” Po takšnem uvodu je bila riba pečena tako, da se je hrbtna plavut glodala kot perutničke in tudi ubita blitva ter prezgoden krompir nista mogla pokvariti vtisa, da je bilo čez ribo politega celo nekaj vročega masla. V tekmovanju sočnosti bi jo sicer spregledali, toda v prvenstvu hrustljavosti bi ji večina ribojedcev dala svoj glas.

Tako kot bo tudi večina palačinkarjev brez težav prezrla panakoto, ki je takšna kot je v takšnih gostilnah standard, in se raje posvetila palačinkam z orehi, ki imajo spodaj in zgoraj zdravo barvo in vmes pečeno-mehko sredico, ki so brez umetne smetane in vodenega testa, ki so dovolj tanke, da se lepo zvijajo, in dovolj debele, da sta dve za – enega. Kar se je slabo začelo, se je še dobro končalo.

Zakaj obiskati?

Če hočete skakat kot se za slovenske navijače spodobi, a še niste bili na Triglavu, potem morate vsaj k Pavlu, prvem ali drugem … To je pač morska, piranska, turistična, naša klasika, v katero se vsak prej ali slej zaleti.

VINSKA PONUDBA

Vina ne poznajo imen svojih avtorjev, zato je glavna odločitev le: ”Belo ali rdeče?” In čigavo je? Malvazija je ”od naših vinarjev”. Sicer pa največ Pavlovih gostov k ribam izbere pivo ali coca colo.









Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  na piranski promenadi

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
morsko

Naslov:  Gregorčičeva 3, Piran

Telefon:  05 6747 101

E-pošta:  pavel.piran@siol.net

Zaprto:  nikoli; odprto vsak dan med 11. in 23. uro

Lastnik:  Pavel Lovrečič

Cene:  hladne predjedi 8 do 13, juhe 3 do 9,50, tople predjedi 7,50 do 14, glavne jedi 6,50 do 27, sladice 3 do 4

Jedi:
morske jedi

Dodatno:
Pavla sta dva

Leto obiska:  oktober 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND