Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (64 od 100)


Gostilna ocenjena 1 krat

Hrana:
1 krat
Vina:
1 krat
Postrežba:
1 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
1 krat
Cena/kakovost:
1 krat

Ocenite gostilno
 

Maline in čokoladni lističi


Toplo dimljena hobotnica


Jagnječji hrbet z belgijskim radičem


Gosja pašteta


Goveji karpačo


Pozdrav iz kuhinje


Restavracija


Chef Iztok Lednik in njegov Big Green Egg

 
Hotel Evropa, Celje, 4
Novi žar v starem hotelu

Ni vest, da Evropa še vedno je, temveč je vest, da se Evropa še kar širi, obnavlja in polni. Iz Celja je šla še v Piran, na trgu so vodometi, stari stolp pa je dobil moderen podaljšek, ki ni le hotelski, temveč se v njem sklepajo ob hišnih karpačih posli, vrstijo kulinarični dogodki, dobrojedcem knežjega mesta pa tudi ni potrebno vedno le čez Savinjo ali na sosedov grad. Hotel Evropa živi z mestom, Celje pa zato ne zahaja le v njegovo tradicionalno kavarno, ki ima že sedem slaščičarjev, temveč ga zanima, kaj o sezonskih jedeh osebno pri mizi pove novi, mladi chef.


Zazdelo se vam bo, da kljub srednjeveškemu stolpu, ki je odprt v fluorescenten prostor z zlatimi ogledali, niste prišli v 140 let star hotel, da bi gledali natakarje, kako težko nosijo velike krožnike in okušali hobotnico skozi štiri hode. Toda, brez skrbi, to je le prvi vtis, ki se hitro popravi, ko iz kuhinje zadiši po oglju, s krožnikov pa po jeseni. In ko se ob vrhunskih (Medotovih) mehurčkih pred vami znajde chefov pozdrav, to ni le vrhunski porcelan, ki se zvija in vije, temveč je v bučki dimljena skuta, ki tam ve, zakaj je čez njo posipana hrustljava panceta in zakaj je kuhar pokazal, da zna v pečici posušiti tudi parmezan. Dvakrat hrustanje? Saj nihče ne pravi, da gre zdaj za vrhunskost, ki prenese zgolj višave.

Krožniki za dve roki

Če je ob ribah veliko lovk in pod rukolo veliko krožnikov, je to vseeno kuhanje, ki sodobnosti ne dela slabe usluge. Še posebej, ker ima Evropin chef v kuhinji tudi ”veliko zeleno jajce”, pa ne le za okras.

Zato govejemu karpaču ni kaj očitati: ni prehlajen, ni prilepljen, ni brez okusa. Vse to so sicer pomanjkljivosti vsaj dveh tretjin karpačov, ki se sicer tako radi slikajo na jedilnikih slovenskih ”modernih” gostiln. V Evropi pa so zraven domač kruh, ki diši, olivno olje, ki je od Matjaža Babiča iz Kopra (Monte Moro), jurčki, ki so zrezani na majhne kocke enakih oblik (kuhar si, torej, za gosta vzame čas), in samo en in majhen list rukole.

Še lepši vtis je pustila domača pašteta, pa ne (le) zaradi dolgega pladnja, ki ga je moral natakar nositi z obema rokama. Gosja jetra imajo pač rada tartufji vonj in medeno sladkost, tako kot ima rad čebulni kruh briošno sredico in hruškino sočnost. Ena boljših gosjih paštet, pa ne le na štajerskem koncu!

Če so v kamnitem stolpu in pod zlatimi ogledali v sredo zvečer zasedene vse mize, to že nekaj pomeni. Ne nazadnje smo Evropo okušali v času Tedna restavracij, v katerega se je uvrstila šele za prihodnje leto. Takšne jedi so v naših krajih pač priljubljene: bučna juha, morje, jagenjček … In vse to na takšnih krožnikih, da so za natakarje pretežki, za mize pa preveliki. Toda, vsak hod to opazi, da se chef tukaj ne zaustavi. V bučni juhi jurčki niso potopljeni, pač pa ocvrti v (panko) drobtinah brez skorje, in sama juha nima barve žafranike ter okusa vode, temveč je to res buča. Tudi toplo dimljena hobotnica ni le pobegli vonj izpod pokrova, temveč ima okus po rožmarinovem dimu in ugriz po morski peni (beri: mehko), marelična marmelada nežno zapeče po čilijih, popečena polenta pa je kiparski izdelek. Zato se ne začudit, če bo tudi njej zdelo, da sta dve lovki prehitro pri karameliziranem koncu.

Evropa ne tekmuje s celjsko gostinsko povprečnosti, temveč se tudi s cenami postavlja višje, tako za hotelske goste kot za posebne priložnosti. A v tem ne pretirava, tako kot tudi kuhar ne pretirava s prilogami. Škoda, kajti trije nabrizgani ”poljubčki” pireja ob polovički pečenega belgijskega radiča se niso izgubili le na porcelanu, temveč tudi v trebuhu. Zato pa je bilo jagenjčkovega hrbta za tri ponosne kose z dvojno kostjo, izpod katere se je sicer pocedilo nekaj rdečine, ki bi ostala v mesu, če bi mu kuhar dovolil dlje počakati na transport do gosta. Tudi omaka je okusila dovolj fonda, da je ni bilo treba gostiti s škrobom, temveč je sama raje zgostila okus.

Veliko zeleno jajce

Kovač, na češnjevem lesu in z zelenega šamotnega žara (Big Green Egg), pa je nasploh dokončno odpihnil dvom, da je Evropa še vedno restavracija s štirimi sončki. Če že riba, potem drugačna! Sicer veliko dela za pomivanje, toda tudi dovolj okusa tako za oči kot usta. Takšno ribo boste ob morju zelo dolgo iskali, žar ji je dal piko na i, ni pa je drugič ubil, kar je sicer značilnost klasičnih kuhinjskih žarov. V ”jajcu” pa dopoldan zakurijo, zvečer si pogrejejo roke, vmes pa pod pokrovom ne gori, temveč se dimi in sopari.

Takšne jedi so, torej, dovolj lahke, da se da Evropo preizkusiti tudi s sladkega konca, še posebej, ker jim ni dovolj, da imajo na spisku slaščičarne s 140-letno tradicijo kar 23 tort, od višnjeve do orehove s pomarančo in cimetom, od Mozarta in Raffaella do tort z okusom – brez tega danes gostinsko, očitno, ne preživiš - panna cotte in creme bruleeja. Lednik ne naroča v kavarni, temveč raje preseneti a la chef. Krokant, jagode in limonova pena so zaokrožile tako okus kot vtis, kot tudi čokoladni lističi nad malinami in sicer pretrdim ganachem na dovolj svežem biskvitu. A vseeno: pustite nekaj prostora še za praline!

Zakaj obiskati?

Ko bereš jedilni list, se oči sicer še vedno mučijo z dizajnom, a vsebini se pozna drugačnost. Marko Pavčnik si je prav v Evropi naredil ime, zdaj kot je graščak v Laškem, pa ni le (sodniška) zvezda resničnostnega šova, temveč priznani član najboljše slovenske chefovske enajsterice. Zato v Evropi, seveda, ni več Pavčnikovih jedi, ki jih je ob kreativnosti krasila še preciznost izvedbe miniaturnih elementov, toda tudi novi chef Iztok Lednik ni prišel iz Šoštanja v Celje bos. Manj je sicer podpisovanja in več je všečnosti ter prilagajanja prevladujočim okusom, kar pa je za obisk dobra vest, saj je Evropa zdaj bolj po meri tistih, ki sicer pecljati kozarec držijo za trebuh, a jih zato ni strah, da na jedilnem listu ne bi našli kaj zase.

VINSKA PONUDBA

Vinski svetovalec Niko Žgank skrbi za 60 etiket; hišna vina prihajajo iz kleti Čurin-Praprotnik, gostje pa najraje posegajo po znanih imenih: Verus, Batič, Kristančič, Jakončič, Erzetič. Batičev rose h gosji pašteti ni bil izbira le zaradi steklenice, Erzetičev cabernet sauvignon iz amfore, 2009, pa je po jagenjčku ostal v kozarcu še za praline.











Komentar bralcev:

26. 10. 2014: Popolna skladnost okusov, lep izgled na krožniku, odlična postrežba.


Dodatni podatki

Kako do tja:  središče Celja

Regija:  Štajerska

Značilnost:
sodobno sredozemsko

Naslov:  Krekov trg 4, Celje

Telefon:  03 426 9000

www:  www.hotel-evropa.si

E-pošta:  info@hotel-evropa.si

Zaprto:  nikoli; odprto od ponedeljka do četrtka med 7. in 22. uro, v petek in soboto med 7. in 24. uro, v nedeljo med 8. in 21. uro

Kuhar:  Iztok Lednik

Cene:  hladne predjedi 7,20 do 9,60, juhe 2,80 do 3,20, tople predjedi 7,90 do 12,80, glavne jedi 13,20 do 22,20, jedi z žara Big Green Egg 8,80 do 19,80, sladice 4,20 do 5,20; degustacijski meni od 28 do 34 evrov (5 hodov)

Jedi:
sodobna sredozemska kuhinja

Dodatno:
140 let

Leto obiska:  oktober 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND