Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (63 od 100)


Gostilna ocenjena 12 krat

Hrana:
12 krat
Vina:
12 krat
Postrežba:
12 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
12 krat
Cena/kakovost:
12 krat

Ocenite gostilno
 

Sladica


 Goveji rostbif z zelenjavno frtaljo


Telečji file s korenčkovim kipnikom


Priželjc


Jelen v jesenski družbi


Pozdrav iz kuhinje





Bohejina ambiciozna ekipa, od leve: Boštjan in Helena Predovič, chef Aleš Pelc

 
Boheja, Novo mesto, 4
Priželjc, šmorn in štiri imena

Začetnice imen družinskih članov pripovedujejo življenjsko zgodbo mlade družine, ki se je dolgo borila, gradila, tudi jokala, a vseeno uresničila 18-letni cilj. Novo mesto je dobilo restavracijo, ki jo je predolgo potrebovalo. Z mladim in ambicioznim kuharjem, ki je izkušnje pridobival po vsej Sloveniji, na Dolenjskem pa je Ribničan tudi ljubezen našel, ambientom, ki se poda sodobni, lahki, sezonski, mladostni kuhinji, ter optimizmom Helene in Borisa Predoviča je pot v Belo krajino dobila razlog za postanek že na samem začetku.


Dolenjska ne škrtari z dobrimi gostilnami. Njen dobrojedski spisek je dolg in konkurenčen celo vodilni Primorski in prestolnični Ljubljani. Novak, Rakar, Pule, Oštarija, Otočec, Repovž, Vovko, Debeluh … Le v Novem mestu se dolgo – po odhodu Kosovih na deželo – ni veliko dogajalo. Predovičeva danes to tako opravičujeta: ”Dolgo je trajalo, da sva zgradila.” Pa še potem začetek (letošnjega leta) ni bil najbolj spodbuden, a se je na Pulah zamenjala ekipa in Aleš Pelc je našel novi izziv v mestu. Tega ne skriva, zato kuharjev pozdrav jemlje dobesedno in lastnoročno prinese k mizi dolgo leseno desko z dražljaji brbončic, ki krepko presegajo običajen pogrinjek ob degustacijskem meniju za slabih 20 evrov. Ko si nov, je potrebno goste pocrkljati, mar ne. Saj prija, ko je rostbif tako sočno opečen, ko sta na svežem kruhu dva različna in sveža namaza, ko je na deski od zelenjave do gobic in ko ob takšnem uvodu aperitiv dobi zares smisel.

V jesenski družbi

Boheja ima kamin, ki ne gori, ker je s televizije. Boheja ima oljke, ki na Dolenjskem ne rodijo deviškega olja, zato je na mizi s Krete. Boheja ima elegantno pogrnjene vse mize, do stropa polne vse vinske police, barvno pisane vse ikebane, ima velike poprnice in majhne detajle, bar in restavracijo, steake in testenine, v kleti še v načrtu vinsko klet in v nadstropju še prostor za sobe. Boheja ima, skratka, veliko tega, kar imajo številne nove in ambiciozne restavracije, ki jih njihovi lastniki napolnijo z barvami, materiali in pričakovanji. A jo od njih loči to, česar nima! Ne, morskih rib pa nima.

Brez skrbi, saj je brancin, toda v koruzni moki. A ni tistega, brez česar se premnogim gostilničarjem, ki mislijo, da so sodobni, zdi, da gostje ne moremo živeti. Brez dolgega jedilnega lista, namreč, v katerem je vse, kar je sicer v vsaki kuharski knjigi na razprodaji, brez polnega zamrzovalnika, v katerem je vse, kar še plava po izropanih oceanih, brez pic iz dostavnega tovornjaka, brez čevapčičev iz teflonskih ponev in brez idej ter znanja s super modernih kuharskih otokov. Boheja, ki je vaša preizkuševalca prepričala le dan pred začetkom Tedna restavracij, je kot zadnja dobila priložnost, da devet dni goste prepričuje, da je ravno to, česar nima, razlog za ponovni obisk.

Zato velja takšno hrabrost pohvaliti. Ni enostavno ponuditi priželjca že v solati. In šmorna šele v petem hodu … Seveda, lahko bi bilo jajce (bolj) mehko in poširano, tempura pa vroča in (bolj) hrustljava. Toda lahko bi bilo tudi obratno, da bi bila špinača stara in uvela, krožnik večji in čisto poln, ena jed pa zgolj izjema. Tako pa je bil jelenov file celo še boljši. Nežno in tik pred potjo do mize opečen, rožnat v sredici, svetleč na površini, predvsem pa v pravi jesenski družbi: glaziran kostanj, izrezljana hruška, tatarske lisičke, okrasne borovnice.

Tudi juha, takšna kot jeseni povsod, toda živahnih barv in takšna, da buča naredi vse, kuhar pa nič ne pokvari. Velik blek z jurčki je potrdil, s čimer se je natakar pohvalil že takoj na začetku: ”Vse delamo sami in sveže!” Dobra testenina, ki je v ustih na zobeh, jurčki v omaki, ki so bili sicer preveč čebulni in s smetano, a bil je tudi žajbelj, bilo je zvito, bila je še omaka s sirom, da je bila jed dovolj nadgrajena za pogovor: ”V Boheji pa jurčke naredijo drugače …” Rižota rdeče pese, pripravljena res sproti, ni šla iz smeri, file postrvi je imel debelino, sočno belino in hrustljavo kožo, ki je paradižnikov concasse ni imel časa zmočiti.

Glasba od stepanja

Toda četrti sonček, ki pričara nasmeh, je posijal tam, kjer ponavadi zaide. Če veliko sodobnih in ambicioznih gostiln, ki so veliko investirale v tla in stene, a jim je vseeno ostalo še nekaj za mladega chefa, ki je za kak teden stažiranja skočil celo čez mejo, še vliva upanje s predjedmi, se pri glavnih predajo pred gosti in mesom. Saj ima tudi Boheja debele kose mesa, ki jih pripravlja populistično (fitnes s kvinojo, pikant s papriko, mediteran s sirom, trend z njoki in dolenjsko s štruklji), toda rezini govejega rostbifa sta bili dolgi in tanki, pečeni hitro in sočni dolgo. Dovolj mesa, da vsega poješ, ne pa zavijaš, dovolj priloge, da ni le izgovor in nepotreben okras. Korenjev pire ni imel okusa vrečke, zelenjavna frtalja pa je bila nasploh prijetno presenečenje.

A saj je to napovedovala že zvočna kulisa. Ko, namreč, v gostilni ves čas iz kuhinje slišiš stepanje, veš, da se ti ne more nič hudega zgoditi. V Boheji se raje ukvarjajo s sezonskimi sestavinami kot z aktualnostjo spletne strani, zato je korenčkov kipnik še pika na i telečjemu fileju, ob katerem te dokončno postane strah – bodo ob takšnih cenah zdržali s takšno kakovostjo sestavin? Če sva bila tega ”vredna” le midva, boste tako hitro prepoznali. Zato raje pohitite, preden zmanjka domačega orehovca, ki krasi omako kostanjevega peciva, saj sta zraven še pomarančna tortica s peno bele čokolade in cimetom, ter povsod obvezna panakota, ki pa je tukaj – bučna.

”Šmorn mi pa ni najbolj uspel,” se je prišel chef opravičit, čeprav je bil krožnik prazen. Kje pa se še dobi na Dolenjskem cesarski praženec?! Za digestiv priporočam žganje iz celih orehov, klinčkov in kave.

Zakaj obiskati?

Boheja ni le cenovno zelo ugodna, nova in zato zanimiva, ter z video-kaminom. Je čisto ta prava restavracija z (lounge) barom in chefom, ki pozna obrt, spoštuje sestavine in pozna trende. Novomeščanom se ne mudi več le na deželo.

VINSKA PONUDBA


vinski list na začetku zastavljen klasično (primorsko), se sedaj spreminja v prid dolenjskih vinarjev. Število vinskih etiket: 80. Hišni vinar: Marijan Kelhar – Keltis. Vinski svetovalec Slavko Gorenc. Najbolj priljubljeni: Keltis, Šekoranja, Mastnak, Kerin, Benedetič.















Komentar bralcev:

24. 12. 2013: S puncami smo 20.12.2013 imele zaključek, pričakovale smo vse top, kot se prispodobi za vrhunsko restavracijo, kot je BOHEJA. Ampak kaj, ko se pričakovanja porušijo že ob prihodu. Strežno osebje že ve zakaj, alternativa je ostala samo kuhinja, ki je utemeljeno opravičila svoj sloves. Jedi so bile dodelane, vsaka sestavina je pokazala svoj namen na krožniku, s tem so opravičili dekoracijo, ki smo jo pogrešali. Primanjkovalo je ponudbe, saj smo si želele spoznati nekaj, kar kot gostinsko osebje še ne poznamo. Ampak tega pridiha ni bilo. Občutek vsakodnevne restavracije obstaja, škoda.
22. 12. 2013: Opravičena ocena. Odlični krožniki, okusi, postrežba in prijaznost osebja. Krasen izbor vin. Ambient prečudovit in topel, tako kot smo se tudi počutili. Družina Gazvoda
21. 11. 2013: tiri ure sva z ženo sama sedela v restavraciji. Hrana kreativna na izgled, okus povprečen. Porcije premale. S cenami vin pretiravajo. Postrežba ok, vendar se na jedi čaka predolgo. Natakar je rekel, da so ocenjevalce povabili sami. Dvom o objektivnosti.
28. 10. 2013: Enkratno,zelo zadovoljni, tako s hrano kot postrežbo in prijaznostjo. Ambient čudovit. Čista 5ka.
26. 10. 2013: Na tednu gostiln bil drugič v restavraciji. Strinjamse z oceno roasbeefa, vendar je kuhar na krožnik pozabil dati jurčke. V kateri gostilni s 4 sončki se to lahko zgodi? Sicer prijazna strežba, kakšno vino se dobi tudi na kozarec, z določenimi pribitki na vino pa pretiravajo (npr. Šturmov Prepovedan sadež)


Dodatni podatki

Kako do tja:  na robu mesta, na cesti proti Metliki

Regija:  Dolenjska in Bela krajina

Značilnost:
posodobljeno regionalno

Naslov:  Belokranjska c. 24 a, Novo Mesto

Telefon:  059 010 674

www:  www.boheja.si

E-pošta:  info@boheja.si

Zaprto:  prazniki; odprto od ponedeljka do petka med 7.30 in 22. uro, v soboto med 11. in 22. uro in v nedeljo med 11. in 15. uro

Lastnik:  Boštjan in Helena Predovič

Kuhar:  Aleš Pelc

Cene:  hladne predjedi 5,10 do 6,90, juhe 2,50 do 3,10, tople predjedi 5,90 do 7,10, glavne jedi 12 do 20,90, sladice 4,50 do 5,50; degustacijski meni 19,50 evrov (5 hodov)

Jedi:
sodobni okusi Dolenjske

Dodatno:
tudi bar s fotelji

Leto obiska:  oktober 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND