Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (56 od 100)


Gostilna ocenjena 1 krat

Hrana:
1 krat
Vina:
1 krat
Postrežba:
1 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
1 krat
Cena/kakovost:
1 krat

Ocenite gostilno
 

Pehtranovi štruklji


Marinirane lisičke


Čebulna bržola iz zorjene govedine izpod Krvavca


Divjačinski golaž s sirovim štrukljem


Branka in Dušan Belšak s Slavkovega doma nad Medvodami

 
Gostilna Belšak,Golo Brdo nad Medvodami, 3,5
Iz gozda v kotliček

Slavkov dom je preveč naokrog in navzgor nad Medvodami, da bi bil le navaden bife, v katerem med tednom lokalci občudujejo natakarico iz drogerije, za vikend pa mestni gobovo juho iz vrečke. Golo Brdo je ravno prav oddaljeno od Ljubljane, da je gostilna Belšak pravi dom za lačne, žejne in dobrovoljne, ki spoštujejo okus mesa vedno istega mesarja, svežino sezonske zelenjave in vonj po tam naokrog nabranih gobah. Pravzaprav ga le biki nimajo radi.


Ko dve luštni punci sem gor pripeljeta mladega fanta in nato sebi naročita tisto kot vedno, hrustljavo ocvrte bikove prašnike z domačo tatarsko omako, njemu pa: ”Kaj boš pa ti?”, ti je jasno, da so te mnogi prehiteli. Oni so že dolgo stalni gostje planinskega doma, v katerem sta Branka in Dušan 1997. leta odprla pravo domačo, slovensko gostilno, z dimnikom, iz katerega se vedno kadi, šankom, za katerim je vedno gospodarica, kuhinjo, v kateri je chef vedno v pravi opravi in postavi ter jedilnim listom, ki je vedno sezonski in znan. Na Golo Brdo se ne gre po presenečenja, temveč na tisto, kar se ve, da je pri Belšakovih boljše kot drugje!

Brez diete nad panceto

Na ograji niso le rože, temveč je tudi paradižnik. Parkirišče je prostorno, jedilnica pa vseeno domačna in topla. Okna so popisana, čeprav vsi že vedo, kaj bodo. A naj se ve, da so zdaj sveže lisičke in da so v vinu hruške in smokve. ”Danes imamo” je tako dolg, da bi morali priti peš ne le iz Medvod, temveč kar iz Ljubljane, in ostati ne le do zajtrka. Pogled skozi okna zakrivajo vitke breze in visoke smreke. ”Goveja ali gobova juha?” se sliši kot dober dan in kuhar že ve ter pristavi kar obe. Toda, vseeno, počasi, tukaj zgoraj na Brdu se lahko čas ustavi in zato začnite po vrsti, da boste na koncu lažje izbrali, zakaj boste spet prišli.

Torej, začnite s hišno panceto, ker diši bolj od prasketanja v železnem kaminu in domači kruh se lomi glasneje od glasbe, ki ostaja skromno v ozadju! Beseda hišna panceta je pri nas prevečkrat zlorabljena, izsušena in gumijasta, na Slavkovem domu pa ima vonj, okus in debelino, ki je tanka dovolj, da jo primete v roke in enkrat pozabite na dieto.

Saj so na drugem krožniku marinirane lisičke s prelivom iz bučnega olja, zraven pa še nekaj kuharjevega – paradižnik s pestom in sardelnim filejem! V teoriji ne gre skupaj, v praksi na Slavkovem domu pač. Belšakove jedi se ne kitijo s tujim perjem, to je preprosta kuhinja slovenskih korenin in ne strogih pravil. Zato je njihova največja odlika – gostoljubnost! Ponujamo tisto, kar trenutno najboljše imamo. Bučno olje je s smetano spenjeno v omako, ki jo gosti čebula, lisičke so cele, da se vidi gobarjeva sreča, in celotna jed je dovolj nežna, da je glavni zapik na krožniku cvet kapucinke. Iz tega sicer ne bo nastala kuharska knjiga, pa četudi se je kuhar, seveda, potrudil še z risarskim oblivom, toda to so jedi ravno za ta hitri izlet in zeleni pogled.

In takšen je tudi ambient, ki vošči dober tek. Na Slavkovem domu je vse preprosto, toda nič kičasto, razmetano ali nedokončano. Nič se drago ne blešči ali pomembno sveti. Vsak štor pod leseno in ozko teraso je tam, kjer si pepelnik želi, in vsak kos deske, trama ali stebra, čeprav druge barve, strukture ter starosti, je zato, da gostu nekaj pove. Še tisti bakreni zvon (povezani šop) Gostilne Slovenije, ki kje drugje čudno in nenavadno visi ter zveni, je tukaj logičen in upravičen. Če bi Slavkov dom hotel več sončkov, ne bi bil tako domač in priljubljen!

Zorjeno izpod Krvavca

Da je pečen radič hišna posebnost, pa je zanimivost, ki nekaj pove o celotnem jedilniku Belšakovih. Juhe so krepke in občasno tudi iz ”v naravi nabranih živil”, prašniki so bikov ponos in govedina je zorjena ter izpod Krvavca. To pomeni, da v Ljubljani telefonirajo, ko se Dušan vrne iz Cerkelj od mesarja, ter naročijo veliko zarebrnico za dva ali tri. In med tednom avtomobili sami najdejo pot, za vikend pa nogam Golo Brdo ni predaleč, saj so hišne jedi s tradicijo telečja krača, pečena svinjska rebra, ocvrt piščanec, kranjska klobasa, puranovi rezanci z gobami in idrijski žlikrofi z bakalco. Iz Slavkovega doma ne gre nihče lačen!

Zato radič, ker je potrebno nežno začeti, pa čeprav sir zakriva vsebino, slanina pa svežino. To ni trgovinski radič, ki je vse leto enak, saj je zrasel v hladilniku in zamudil sezono, zato je jeseni vitlof in tega Belgijca je Dušan Belšak že zdavnaj posvojil. A to je tudi jed, ki ostane nedorečena, kar izgubljena na krožniku, v družbi barvnih okraskov šipka in listov radiča. Čisto drugače kot žlikrofi, ki so tudi brez bakalce, a z jurčki, samozadostni in preprosto odlični, četudi jim zmanjka malo soli.

Posebnost Slavkovega doma so tudi jedi iz kotlička, v sredo in četrtek vampi po tržaško, vsak dan pa divjačinski golaž z brusnicami, ki je ravno takšen, da zadovolji in ne razočara. Pri Belšakovih se pozna, da je žena med gosti, mož pa v kuhinji in da to traja petek in svetek, zato jedi niso postane, besede pa ne le vljudnostne. Ko sosedov pes ob šanku za kos kranjske zganja cirkusnije, poskusijo gostje domače žganice, in ko se daljni pridejo dogovarjat za omino obletnico, jim izza krušne peči svetujejo, da jabolčne torte nikakor ne smejo izpustiti.

Čeprav je bil spomin na pehtranove štruklje z ljubljanske tržnice lepši od ponovitve – zgolj zelena barva pehtrana je bila premalo, da bi jih ločila od priloge ob mesu -, četudi je bil krompir še premlad, da bi pobarval skorjo, ki se je sicer že lepo zapekla, in lahko dobite celo rezance s tartufi, je Belšakov dom na Golem Brdu predvsem gostilna, na katero se je mogoče zanesti. Čebula je s ptujskega polja in kdor ne verjame, naj se ozre navzgor, saj mu visi nad glavo. Krompir je od kmeta iz Cerkelj, ki ima celo njivo samo za Slavkov dom, in pesa med zelenimi listi z domačega vrta je bio, kar je vedno dobra reklama. Spisek sladic je sicer bogat, a se z njimi ne dvigujejo tako nad povprečje kot s kosom bržole, ki je na sredini dovolj debela, da pokaže rdečino sočnosti in mehkobe, čebula čeznjo je sladka in ne grenka, porcija pa je zadostna za male in velike. Skratka, našli si boste svojo najboljšo jed in potem se naslednjič ne boste več lovili, kje v Mednem pravilno zaviti.

Zakaj obiskati?

Tako si predstavljam gostilno Slovenija! Mož in žena, topla peč, prasket kamina, znane jedi in – predvsem – sestavine, ki niso iz trgovine.

VINSKA PONUDBA

Buteljk je malo, a vseh sedem točijo tudi na deci. Glavna so hišna (odprta) vina, ki so s treh koncev; Magdičev zeleni silvanec iz lendavskih goric k radiču in jurčkom, Cvelbarjev cviček s Trške gore k prašnikom in jurčkom, merlot s kmetije Ronk (Stojko Kristančič) v Vipolžah v Brdih k čebulni bržoli.









Komentar bralcev:

25. 10. 2013: Predjedi marinirane lisičke in pa domača panceta so bile dobre, za rižoto z jurčki pa predlagam popravni izpit, škoda jurčkov.


Dodatni podatki

Kako do tja:  na Slavkovem domu; z magistralne ceste v Mednem, mimo motela in za kažipoti Golo Brdo

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Golo Brdo 8, Medvode

Telefon:  01 3611 242, 041 231

www:  www.gostilnabelsak-slavkovdom.si

E-pošta:  info@gostilnabelsak-slavkovdom.si

Zaprto:  ponedeljek; odprto od torka do nedelje med 11. in 21. uro

Lastnik:  družina Belšak

Kuhar:  Dušan Belšak

Cene:  hladne predjedi 6,50 do 8,50, juhe 2,50 do 3,80, tople predjedi 6,50 do 12, glavne jedi 7,50 do 12,90, sladice 3,50 do 3,90

Jedi:
tradicionalne slovenske jedi

Dodatno:
Gostilna Slovenija

Leto obiska:  oktober 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND