Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (82 od 100)


Gostilna ocenjena 1 krat

Hrana:
1 krat
Vina:
1 krat
Postrežba:
1 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
1 krat
Cena/kakovost:
1 krat

Ocenite gostilno
 

Robide


Som, koromač, ovčji jogurt


Rdeča pesa


Namazi


Amuse bouche


Chef Harald Irka, 21 let, največji avstrijski kuharski talent

 
Saziani Stub’n, Straden, Avstrija, 5,5
Najstniški chef vrhunskega vinotoča

Pri enaindvajsetih lahko smučaš boljše od vseh. Še posebej, če si iz Avstrije. In z 21 leti lahko imaš tri punce naenkrat in za igrice, ki jih igraš s celim svetom hkrati, ti ni potrebno štiri noči spati. Toda za vrhunske sushije moraš najprej 21 let kuhati riž, preden ti dajo v roke nož, in za vrhunskega chefa moraš polnoleten najprej za enajst let v svet, da se lahko potem celo desetletje trudiš za prvo zvezdico. Razen, če se ne pišeš Harald Irka in imaš rdečo baseball kapo postrani. Zapomnite si, kdaj in kje ste prvič prebrali, da pol ure iz Šentilja v vinski deželi kuha najstnik, ki ga bo kmalu slavil cel kulinarični svet!



Ves čas sem imel občutek, da je vse skupaj le skrita kamera. Da se bo naenkrat nekdo zasmejal: ”Pa smo te,” in odprl vrata kuhinje, v kateri bom uzrl vse tri, Berasateguija, ker le on oblikuje in zlaga tako pretanjeno, Alajma, ker je le on postal chef z dvajsetimi ter dobil drugo mišelinko z dvaindvajsetimi, in Redzepija, ker je le on iz lokalnih zeli naredil svetovno kulinarično revolucijo.

”Lahko greste v kuhinjo,” naju je med tretjo, ali pa že četrto, predsladico povabil patron Albert Neumeister. In tam je bila brigada, vsaj petkrat manjša od tistih v San Sebastianu, Padovi ali Köbenhavnu. Mlada pomivalka je pozdravila po slovensko, po diplomi na fakulteti ni dobila službe in zdaj je vesela, da je del Stradnove zgodbe. Štirje obriti pomočniki pa so stali okrog rdeče kape z dolgim ščitnikom, poveznjene postrani čez ogleno črne, ravne, goste lase čez oči, ki so sledile pinceti med dolgimi klavirskimi prsti. Na bradi je bilo šele nekaj kocinjih poganjkov, na krožniku pa že miniaturna mojstrovina sladice iz krompirja.

Ne verjamete, kajne. Saj tudi sam ne navijam za Marcela Hirscherja, temveč za Tino Maze in ko je na radiu najstniški Bieber preklopim na rock osemdesetih. A vseeno vedite: ni vam treba več na Dansko, da bi užili revolucijo skandinavske kuhinje. Ker kmalu bo tudi Redzepi moral v Straden, da okusi najstniško štajersko kuhinjo.

 Na koncu bi še

A pojdimo po vrsti. Ker najprej so tanki grisiniji iz moke grozdnih pečk. Toliko, da nekaj grizljaš, ko mlada natakarica – Neumeister je uspel ustvariti kombinacijo sproščenosti in vrhunskosti podeželske restavracije v ambientu elegantnega vinotoča – da kuhinji znak za start. Izbrala sva meni s petimi hodi, dobila pa vsak več kot deset krožnikov. Zato že na začetku najpomembnejše, kar dela iz ”mulca” umetnika: po vsakem hodu si vedno bolj lačen – nadaljevanja; na koncu pa bi – še!

Domačega mladega kravjega sira je bilo za enkrat v usta, njegove sirotke pa za dvakrat na žlico, a s cvetom česna, čipsom lanenih semen in okusom drobnjaka v zeliščnem olju, ki ga Irka skupaj še s šestimi okusi (drobnjak, timijan, zeleni poper, meta, koper, bazilika) pripravlja tudi za prodajo, dovolj za spoznanje: mladi chef ima ogromno talentov, ki si jih morajo drugi kuharji šele priučiti, a najbolj enega, ki se ga ne da natrenirati – kombiniranje okusov! Vse, kar daš v usta, je tako lepo, tako malo, tako dovršeno, toda pravo doživetje te čaka šele na jeziku! Kot kos, kocka lubenice, ki jo je tako dolgo mariniral v zweigeltu, da je v ustih vodo spremenil v vino, ki ga je začinil z limonovo lupinico, citronko in limetino soljo. Ali kot praline rdeče pese, prepojena s trnuljevo marmelado …, ali kumkvat polnjen s peno piščančjih jeter, pokrit s čipsom začimb in pikico domače gorčice … Če pomislim, da se je Adria vsako leto za šest mesecev s svojo številno ekipo zaprl v laboratorij in iskal ter kombiniral sestavine in okuse, ta najstnik iz Linza, ki je kot 17-leten potrkal na Neumeistrova vrata v Stradnu ter prosil, če lahko gleda in pomaga v kuhinji, nato pa čez dve leti že postal chef, bil potem enkrat na večerji v Nomi in dvakrat v Steirerecku, pa pravi: ”V svojem računalniku imam že vsaj dva tisoč idej. Včasih gre zelo hitro, včasih pa traja tudi nekaj mesecev. Sicer pa veliko berem …”

Toda Irka ne posnema, ponavlja, slepo sledi. ”Najbolj mi je všeč nordijska kuhinja,” pravi, toda iz nje pobira le filozofijo lokalnih sestavin. Zeliščna olja dela z repičnim, saj oljk v Stradnu ni, in rdečo peso v meniju ponovi, ker je zdaj pač tako mlada in okusna. Zato jo filigransko zreže v popek, ki spominja na miniaturni raviol, ki ga marinira olje iz jurčkov in hladi sladoled sladkega korena s cvetom črne lahkotnice.

Ko pokaže, kako peče kruh, zraven ponudi tri namaze, ki bi napolnili vsak vinotoč. Čeprav je čudežen pri uporabi zeli in zelenjave – kombinacija dimljene mini spodnjeavstrijske artičoke z okusom zemeljskih oreškov in svežino bazilike -, priznava: ”Sam jem najraje drobovino.” Svinjske možgane zato odimi, zmelje in namaže na kruh, na svinjsko mast nadrobi krokant kumine, karamelno snežno belo maslo pa potrese z dimljeno soljo.

 Kar našla sta se

Albert Neumeister je vrhunski štajerski in avstrijski vinar, ki izvaža po celem svetu. Prvo mišelinko je na svojem ”vinotoču” dobil z Gerhardom Fuchsom, prebolel obdobje haute podeželske kuhinje in nepotrebno investicijo v elegantne zidove, zdaj pa je srečen, ker lahko ambient svojega doma in vrhunskost svojih vin podredi mladeniču, ki mu je padel z neba. ”Čisti slučaj, našla sva se …”

Tudi jezerska zlatovčica se je našla, s čebulo in žganjem ter s soljo in limono. Pa buča s potočnimi raki, ingverjem in limeto. Točno, Irka pri nobeni jedi ne pozabi na pomembnost kislosti, saj se le z njo lahko igra s kombiniranjem sladkosti, slanosti in grenkosti. Toda zraven je vedno tudi še peti – okus lepote! Ocvrta testena žepka sta polnjena z dimljenim sirom, koruzna žemljica je ”premazana” z maslom. Vtis je mehek, hrustljav, maslen, krušen. Oči zrejo v blazinice pravilnih oblik, ki so bolj prefinjeno zaobljene od smartphona, ki ga ima Irka v zadnjem žepu. Kako to zmore pri tako rosnih letih?

Tako, da nasprotno mladosti ne zapade skušnjavi. Noče biti všečen, ker njegovih jedi niste še nikjer jedli. Krožniki so mu le podlaga, teksture priložnost, sestavine izziv. Za gospodarjevo ženo, vegetarijanko, por združi s pistacijo in poveže  z nepasteriziranim mlekom, ribiču k somu ponudi miniaturni raviol, v katerem se prepletata okusa koromača in ovčjega jogurta, sebi za dušo pa opeče telečji priželjc, ki ga obloži z lisičkami in oblije z omako kamilice.

In, ko že misliš, da si rešen ugibanja, čudenja, presenečenj, se šele začnejo sladkosti. Robide so videti kot sorbet, a se okušajo kot marmelada, ki pa to ni, saj je pripravljena sproti. Slive bi drugi spremenili v kolač, Irka pa jih združi s krompirjevim sladoledom. Iz pastinaka bi drugi naredili prilogo mesu, Irka pa ustvari karamelno sladico z lešniki in kislico.
Vseeno pa te na koncu ob kavi prešine, da je bilo toliko vprašajev in klicajev le za uvod temu, kar bi naj v ustih odnesel s seboj za spomin. Ob dveh majhnih čokoladnih kolačkih z malinovim prahu sta še manjša pralineja, polnjena s tekočim razodetjem nougata, karamele in kamilic. Kako to zmore? Tako, da se letom primerno še vedno – igra! Igra se z okusi, oblikami in predsodki. Misliš, da si že vse pojedel, pa daš v usta slovo in dobiš kurjo polt.

Zakaj obiskati?

Nujno, preden bo vrsta predolga! Za takšno kulinarično doživetje je drugje potrebno na konec sveta, pol leta zvez in (najmanj) trikrat več denarja. Harald Irka je talent, na katerega Talent show še čaka. In zakaj ni vseh 6 sončkov? Ker zagotovo še ni vsega pokazal, Saziani Stub’n pa tudi – na srečo – ni več haute-prestižna institucija!

VINSKA PONUDBA

Neumeister sodi med zvezdniško avstrijsko vinarsko elito, v svoji restavraciji pa mu ni težko odpreti tudi steklenic ”prijateljev in cenjenih kolegov”. V 300 let stari kleti je več kot 150 etiket iz Avstrije in Francije; gost dobi ključ kleti in si sam izbere steklenico. Ker je zmanjkalo domačih mehurčkov, se je predstavil Maitzev peneči beli burgundec, po uvodnih svežih belih (Steirische Klassik STK) k somu Sabathijev sauvignon Pössnitzberg z velike lege, k priželjcu gospodarjev zweigelt, 2007. K sladici slive in krompirja suhi rdeči traminec, Neumeister!





Komentar bralcev:

5. 9. 2014: Hvala vam, Uroš, za tale komentar. Nikoli ne bi z ženo zašla v ta podcenjeni konec Štajerske, če ne bi bilo slavospeva mlademu Irki. Pa sva vkomponirala zadevo v povratek z dopusta in - - naju je vrglo na rit že pri prvih pozdravčkih iz kuhinje. Po nekaj doživetih *** in precej ** hramih je bilo tole neverjetno. Igra tekstur in okusov, nekaj med Španci in Skandinavci, a po svoji, lokalni poti. Nor krožnik z jagenjčkom (kje pa je pravzaprav bil?), sladice na ravni vrhunskega patissierja. Šla sva na vse ali nič, osem hodov, do zadnjega pralineja je mladenič stopnjeval napade na brbončice. Z lahkoto bi še kak dodatek, sovražni tehtnici navkljub. Pa še živahni ata Neumeister je sodeloval v strežbi in vinski debati. Priznal je, da je tudi sam presenečen nad vsakokrat novimi kreacijami kulinaričnega umetnika. Skratka - neverjeten dogodek za sicer hudih in mišelinskih tristo efrotov ob dveh buteljkah, pred tem pa domiselnem sadnem pred-aperitivu in kozarčku zelo solidnega domačega sekta. Oktobra ali novembra bosta Irka in naš Bratovž priredila skupno večejo pri JB - udeležba obvezna za vseh tistih dva-tri ducate slovenskih foodijev! Skrbi me le, da bo mladec tako kot Silvio Nickol pred njim hitro odšel po mišelinko na Dunaj. Pa čakam na oceno le malo starejšega Richarda Raucha v bližnjem Steira Wirtu, uradno najhitrejšega kometa Avstrije, da vidim, kako planirati dopust naslednje leto, ko bo tudi Vračkov Grega že odprl prenovljene dvore in jih spedenal. Mimogrede – apartmaji, v katere se lahko utrujeno zatečeš po srečanju s Trimalhionom, so lepi, a zelo zasoljeni, podobna zgodba kot v bolj cenjenem Taubenkoblu ob Nežiderskem jezeru. Pametneje je poiskati prenočišče kje v bližini.


Dodatni podatki

Kako do tja:  mejni prehod Šentilj, desno proti Cmureku, nato Gosdorf, Deutch Göritz; 55 km iz Maribora

Regija:  Avstrija

Značilnost:
visoko avtorsko

Naslov:  Straden 42, Straden, Avstrija

Telefon:  +43 3473 8651

www:  www.neumeister.cc

E-pošta:  saziani@neumeister.cc

Zaprto:  ponedeljek in torek; odprto v sredo in četrtek od 18. do 21. ure, v petek in soboto od 11.30 do 13. 30 ter od 18. do 21. ure, v nedeljo od 11.30 do 13.30

Lastnik:  družina Neumeister

Kuhar:  Harald Irka

Cene:  degustacijska menija z možnostjo kombiniranja: 55 evrov (4 hodi), 65 evrov (5 hodov), 74 evrov (6 hodov) in 83 evrov (7 hodov)

Jedi:
nova in kreativna avstrijska kuhinja

Dodatno:
prenočišča, vinotoč

Leto obiska:  september 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND