Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (61 od 100)


Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
 

Fritule


Narezano – pršut, salama, sir


Iz odprtega kamina – florentinec in domača klobasa


Nasmejana Buščina – od leve: Branko Savanović, Fabiana Mijanović, Jasna Ištoković in Sandra Rogović

 
Konoba Buščina, Umag, Hrvaška, 4
Od tartufov do boškarina

Kaj še ostane velikim? Sedeš za mizo in ti prinesejo hrapav, vijugav, temen, stekleni krožnik s kocko polente, ki ima okus po divjih špargljih, dvema omakama in listom regrata. Ko iz visokega peclja nazdravljaš s sosedovim vinom, kar je tam okrog kar cela Vinistra, že luščijo repe jutranjim škampom, ki nato surovi delajo družbo grenivki. Iz velikega kamina, ki ga ima šefica čez, še na vrt prijetno greje, zato se je za vmesni hod primerno ohladiti s pokušino sosedovih olivnih olj. In na koncu, ko misliš, da že greš, prinesejo še sadne, kremne, čokoladne tortice. Ni čudno, da je Buščina Slovencem ena najbolj znanih hrvaških gostiln.


Brez pašte Buščina pa ne bi smel noben gost od hiše. Lahko je tudi v rižotni izvedbi, a zanjo je potrebno precej ljubezni. Najprej za mizo, saj je, seveda, le za dva, ki se morata imeti res rada, da se lahko pogovarjata 40 minut, ko čakata nanjo. Potem pa v kuhinji, saj je pravo rižoto potrebno mešati sproti in z občutkom, potrpežljivo in neprestano. Zato vam tudi zaradi pljukancev ne bo žal. V njih je vse, kar Buščino dela veliko.

Olja od sosedov

Je le konoba, ki pa ima celo otroško sobo, vrt ob cesti, po kateri istrsko notranjost raziskujejo kolesarji, odprti kamin, na katerem so le velike kosti, domačno notranjost, ki se vleče skozi več sob, ponavadi tako polnih, da sva nekoč že dolgo in milo prosila, da sva dobila vsaj narezek, saj za kaj več tudi stoje ni bilo prostora.

V pljukancih so kaneštrele in škampi, omaka pa je iz divjih špargljev, ki so sesekljani v kremo, kar je dvojno koristno – testenine kremo boljše vpijajo, sezona pa se podaljša. Ne zamrzujte, torej, celih šparog!

Družina Zubin je prvi sosed in njihovo olivno olje je odlično, belica lepo greni, črnica pa sladi, da je tudi za čez sladoled. Ker pa je tam naokrog še več takšnih sosedov, je livno olje v Buščini tudi na jedilnem listu (20 kun).

Juha iz boškarina je tisto, kar je drugje zgolj goveja. Se že ne sliši neprimerno boljše? Z debelo ribano kašo, dovolj korenja in koščki mesa je domača in pristna, da se Buščina po surovih škampih ubrani očitka o preveliki ambiciji. Saj je vas tako majhna, da ima komaj ime, zato pa je Umag tako blizu, da ima šefica Fabijana Mijanović ob gostiteljski tudi ribiško licenco, kar opravičuje za celo stran ribjega jedilnega lista. Toda Buščina je vseeno (in na srečo) predvsem mesna gostilna!

Zaradi tega tudi mineštra, ki sledi narezku (ki ga ni toliko, da bo iz alu folije še za naslednje tri zajtrke), ni za cel obrok, temveč le do naslednjega krožnika. Lahko bi bilo, sicer, v njej še kaj več od fižola in ješprenja, toda tudi v takšni ričetni inačici je dovolj pristna, da Buščini ohrani sloves. Ta, namreč, da je njena odlika ravno v tem, da ne komplicira. V ospredje zna sredi narave, ki ponuja zares veliko, postaviti sestavine, ki rastejo, se pasejo, nabirajo in lovijo dobesedno skozi okno. Ko čez takšno preprosto gosto juho, ki je dobra prav zaradi tega, poliješ še za dve žlici zelenkastega olivnega olja, ki je pri tem hodu spet od druge družine (Vekić iz Zambratije, 26 tisoč oljk, lastna oljarna in zgolj za lasten pridelek, Timbro Istriano), potem veš, zakaj je tudi solata drugačna kot drugod. ”Domači kis, sami ga delamo,” se pohvali prijazen nasmeh.

Iz odprtega kamina

Seveda, Buščina je tako polna in znana, da so tudi drugačne izkušnje. Včasih se na debeli kos mesa na žerjavici pozabi, velikokrat je gneča tolikšna, da tudi stalni nasmehi stalnih natakaric in natakarjev izginejo, stalni gostje so (razumljivo) bolj crkljani kot občasni, in pri florentincu bi bil bolj vesel, če bi mi ga razrezali šele pri mizi, ne pa nekje zadaj, da sem bil ob ves užitek prvega pogleda – so ga dovolj odležali, je meso po pečenju dovolj počivalo, je sok ostal v njem …

Toda konoba, ki ima takšen žar in na njem tako debele kose mesa, ne more biti slaba. To še vegetarijancem diši, čeprav tudi oni v Buščini brez težav pridejo na svoj račun. Kjer piše mešani siri, ni zraven bar kode, temveč je eden s tartufi, drugi pa je ovčji, tudi zvečer vam brez začudenja spečejo jajca in jih potresejo s tartufi, zelenjava ima bližje od soseda kot iz trgovine, kdor pa je morski, pa tako začne s kunjkami (barčice, tudi Noetove), ki jih je ravno okrog Umaga največ.

A ne pozabimo, zakaj smo se zbrali, zato se lotimo mesa, ob katerem je zraven tudi klobasa, dovolj pikantna, da je drugačna, dovolj grobo zrnata, da je iz različnega mesa, dovolj pečena, da sprva sicer deluje izsušeno, toda saj se tudi kranjski na žaru enako godi. Zato pa je meso kotleta z rameni na T dovolj sočno, da upraviči zgolj okrasne dodatke. Pražen krompir je bolj dušen in gorčica je manj zaželena, a to le pomeni, da bo domačemu prijatelju ostala le skrbno oglodana kost. Morda so florentinci drugje tudi večji, a Buščina je bolj znana po njih.

Četudi kaj in kdaj ni optimalno, pa te naslednji hod vselej spet razpoloži. ”Žal fritul ni.” Toda potem je desertni krožnik kar iz šestih predalov in v vsakem je toliko sočnosti in tortne domačnosti, da še po čakanju na rižoto ostane dovolj snovi za pogovor. O tortici z malinami, pa o limonovi, in tudi pomarančni, vse do tistega že legendarnega čokoladnega kolača z olivnim oljem spet od enega drugega soseda … In potem se še fritule najdejo, sveže spečene in z najbolj originalnim natakarskim sporočilom zadnjega ocenjevalskega leta: ”Moja punca jih je spekla!” Lahko jo kar oženi!

Zakaj obiskati?

Medtem ko se o drugih prepiramo, češ katera je najboljša v hrvaški Istri, Buščina mirno polni svoje tri velike sobe in še vrt. Iz majhne konobe je že zdavnaj nastala velika gostilna, toda še vedno je ostalo dvorišče, ki ne skriva, da je do desnega soseda le nasad olj, do levega vinograd malvazije, vmes pa je še dovolj prostora za gozd, ki mu je vonj tartufov blizu, in njivo, ki še ni pozabila boškarinov. Čeprav znana in obljudena, je Buščina še vedno dovolj pristna in istrsko-domača.

VINSKA PONUDBA

Za konobo zelo dobra, poudarek na sosedih, a tudi Slovenci in Italijani; 80 etiket. Hišna vinarja Prelac iz Momjana za točeno malvazijo in teran, ter prvi sosed Kraljević (Cuj) za buteljčno ponudbo. Vinski svetovalec Branko Savanović. Najbolj priljubljeni vinarji: Coronica, Kozlović, Degrassi, Clai, Cuj.







Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  ne na avtocesto, ampak po stari cesti proti Umagu, takoj za Plovanijo levo

Regija:  Hrvaška

Značilnost:
istrsko

Naslov:  Buščina 18, Umag

Telefon:  +385 (0)52 732 088

www:  www.konoba-buscina.hr

E-pošta:  info@konoba-buscina.hr

Zaprto:  torek; odprto od srede do ponedeljka med 12. in 24. uro

Lastnik:  Fabiana Mijanović

Kuhar:  Zemina Kačanik

Cene:  hladne predjedi 5,30 do 10,70, juhe 2,70 do 3,30, tople predjedi 9,30 do 16, testenine in rižote 5,30 do 9,30, glavne jedi 6 do 24, sladice 2 do 2,70

Jedi:
tradicionalne istrske jedi v pristnem okolju

Dodatno:
tartufi, šparglji, boškarin

Leto obiska:  junij 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND