Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (73 od 100)


Gostilna ocenjena 52 krat

Hrana:
52 krat
Vina:
52 krat
Postrežba:
52 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
52 krat
Cena/kakovost:
51 krat

Ocenite gostilno
 


















 
Skaručna, Vodice, 2004
Za dobre jedce in dobrojedce

Kot na slovenski ohceti, toda ne na vsaki, temveč le na pravi; na kateri ni le poudarek na količini hrane, ki se postavi pred svate, temveč tudi na njeni okusnosti.

Če bo kdo, kdaj, res kupil Šmarno goro..., potem bo njena cena odvisna predvsem od nečesa: ali bo v šmarnogorskem nakupnem paketu tudi podšmarnogorska gostilna - Skaručna!

Skaručna je prototip slovenske vaške gostilne! Zato, ker streže hrano, ki jo imamo Slovenci radi! Zato, ker je v njej gostoljubje na prvem mestu! Zato, ker v Skaručno lahko prideš trezen, toda iz nje greš pijan.

Skaručna - v več kot sto let stari zgradbi sredi majhne podšmarnogorske vasi je bila do 1975. leta, ko je prišel izpod Velba bivši boksar Pulinoga, mlekarna - je gostilna, v kateri oba tipa jedcev prideta na svoj račun; dobri jedci postanejo dobrojedci, dobrojedci pa velikojedci.

Bo dobr toko?

Potem, ko smo se pozdravili z Bernardo, ki je velika (dobesedno!) hišna maskota, smo dobili ob suhih jabolčnih in hruškovih krhljih vsak po dva pristna domača šilca, orehovec in borovničevec. In potem so začeli nositi. "Bo dobr toko," so le vprašali. Ter to počeli še naslednje tri ure. Brez premora! Krožnik za krožnikom! Na veliko leseno mizo, za katero bi v drugi gostilni sedelo osem ljudi, pa še bi imeli prostora, mi štirje pa smo imeli vse polno. In prazno. Ker mi smo bili tudi pridni! Tako kot je v Skaručni vsak priden. Kdo pa bi se lahko ob takšnih kmečkih dobrotah nazaj držal, lepo vas prosim!

V Skaručni se ne naroča. V Skaručni se le je. Dokler se zdrži. Ko omagaš, pa ti mladi šef s čopom pomaga rekoč: "Pridite pol za šank še enga ruknt!" Seveda smo ga morali poslušati, če pa na steni piše: "Razumen človek je tu in tam prisiljen, da se ne napije, da bi preživel z norci - Slavko Hemingway". A ni bilo problema, saj smo že na začetku izvolili šoferja, ki je potem celo dolgo in obilno kosilo govoril, kako dober domač jabolčni sok imajo. Zato pa so se mu nabirali štamprli na mizi, da je gospodar imel tega enkrat dosti: "Te šnopce bom vzel, ker vidim, da niste resni!"

Jedilnega lista, torej, v Skaručni ni. Čeprav sem ga videl. Celo dva primerka, tam nekje pod šerifom McCloudom, ki mu je Pulinoga držal konja. A kaj bi le izbiral po jedilnem listu? Če pa je v Skaručni običaj, da dajo vse, kar (tisti dan) imajo.

Pet Skaručninih "rund"

Prva runda (ob soulu iz nevsiljivega zvočnika na vrtu): žolca s čebulo in bučnim oljem; goveji jezik s česnom in naribanim mladim sirom; domača pašteta; liptaver, pekoč; rostbif s črnimi olivami; redkvice z nitkami; narezek salam in šunke, s česnom in hrenom.

Druga runda (ob džezu): goveja juha z vraničnimi cmoki in korenjem; špinačna juha s smetano; prežganka z jajcem; paradižnikova juha z naribanim nanoškim sirom. Seveda smo ribali sami, velik kos na velikem ribežnu.

Tretja runda (ob balkanskih hitih): barva vina se je zamenjala, namesto mešanega štajerca so se štefani polnili s primorskim cabernet sauvignonom; mlad kravji sir s pomarančami, florentinec (uležan deset dni s poprom in gorčičnimi semeni, potem opečen na vrtnem žaru v vrtni krušni peči) z namazom iz čemaža; kuhan krompir z maslom; radič z vrta.

Četrta runda (ob slovenskih hitih): prekajen kralj živali, svinjska krača, namočena v škafu, ne kajena z injekcijo, kot to počnejo danes; hren, repa s slanino, pražen krompir.

Peta runda (ob Avsenikovih hitih): pogača, s smetano, iz krušne peči; sirovi štruklji. Tako je to, pač, v Skaručni. Tam je najvažnejše zdržati. Pospraviti vse tisto, kar ti znosijo na mizo. Najobilnejši "slow food" pod soncem!

Regionalni kralj živali

Saj lahko naročiš tudi manj. A to moraš vedeti, saj te nihče nič ne vpraša, temveč le nosijo polne krožnike. Je pa vse dobro. Celo zelo dobro. Tako, da poližeš, če kaj ostane. Ker ti je žal, da bi nesli nazaj.

Domača kuhinja, skratka! Slovenska kuhinja? Raje bi rekel: regionalna! S produkti, ki so naši in najboljši, toda s vplivi, ki so na slovensko kuhinjo pihali vedno z leve (italijanske) in desne (avstroogrske). Kuhinja, ki ji kuhar doda svoj ščepec! Pa najsi bo v Skaručni to bolj papriciran liptaver ali pa roastbeef z olivami; najsi bo krača kralja živali, ki ga ponujajo v prekajeni obliki premnogi, a tako redki v doma prekajeni, ali pa mlad kravji sir, popečen na žaru in v družbi oranž, ki bi jih drugi uporabili za dekoracijo, tukaj pa so za okus siru, ki je sicer v bistvu brez okusa.

Ah, pa še to pomembno obvestilo iz Skaručne: vece za Ž je tam, kjer ordinira dr. za notranje bolezni Merčun, za M pa, kjer je obvestilo, kdaj je treba domov.



Komentar bralcev:

13. 10. 2011: sam se ne strinjam z objavljenim člankom. Ko sem obiskal gositlno pred nekaj meseci je bila hrana zelo povprečna....
12. 9. 2011: Vrhunsko! Odlična hrana, pristen ambient, naraven pristop g. Slavka ml. Negativni komentarji so rezultat skrajne presranosti komentatorjev, kdor želi laboratorijsko čistost ter milimetrsko postrežbo, ta ni na pravem naslovu.
28. 4. 2009: Zanimiv koncept gostile. Jebes kaj gost zeli, tukaj mas za jest kar ti dam drgac pa vozi. Sej ne recem, hrana je dobra, prvic, drugic in tudi tretjic. Ampak cetrtic bi pa rad mogoce kaj drugega jedel. Pa ne gre. Pred 10 leti sem bil tam prvic in menu se ni spremenil niti malo, ok lazem, pljucna je pred kaksnimi 6 leti dobila oblogo iz gorcicnih semen. Totalna stagnacija. Zdej tja vec ne hodim in tudi nimam namena vec priti. Ne da se mi vec sedet 4-5 ur da bom kosilo pojedu, ne da se mi vec trpeti svojeglavosti osebja brez kaksnekoli upostevanja zelja gosta. In predvsem ne da se mi zmeraj isto stvar jest. Sej ce bi mi dajali v zelodcek kaksne komplicirane specialitete, pol bi se se vracal. Ampak za dober kos ulezane pljucne mi pa res ni treba trpeti samovsecnosti in nategovanja. Da bom posten do vseh, ce se nisi obiskal Skarucne jo moras! Vendar dvomim da se bos pogosto vracal.
12. 8. 2009: preveč jesti naenkrat.
19. 1. 2009: Osebno sem bila nad gostilno in strežbo zelo presenečena. Všeč mi je bil ambient in g. Slavko (sin). Kako strežejo in pedenajo goste je zelo zanimivo. Ravno to da čar gostilni. Všeč mi je bilo to, da vse sami naredijo, od vina do namazov, kruha in še in še... Priporočam vsem, ki si želijo kaj novega...
14. 11. 2008: Skaručna je zelo specifična gostilna, po svoji hrani in pa seveda tudi postrežbi. Mi se bomo vedno z veseljem vračali,ker ne poznam gostilne v Sloveniji ki bi ti nudila toliko lepih stvari v paketu.Še ena hitra replika na spodnji komentar: ko sem zoprn pojem kosilo vedno DOMA.
9. 11. 2008: Kaksna primitivna scena vodi tole vcasih dobro gostilno. Vcasih smo hodili pa je bil g.Slavko Zagar (oce) se v obtoku je bila gostilna precej uredu. Treba je biti posten. Verjetno ste opazili, da jo sedaj vodi sin in blond kreten, ki nimajo niti najmanjsega pojma o gostilnicarstvu, no ja, mogoce so ga imeli, ampak so tako pijani in zadrogirani, da so vse pozabili. Kruh reze kot da bi bil nor, za njegov smeh verjetno ne rabimo zgubljati besed ker je totalno psihopatski, hren ribajo tako da je povsod, tudi na njem, a ker je tako zadet in pijan sploh ne ve da mu visi iz glave, kelnerji se morajo izkazati pred gosti in to na tak primitiven nacin, da lahko kar pozabimo hrano (te mine)... Izgledajo kot neandertalci ali pa najboljse primitivci iz kamene dobe brez najmanjsega obcutka za hrano in za goste. Preseneca me da je sploh se kdo tam??? Mi smo odsli cisto takoj in nimajo niti najmanjse moznosti da se kdaj pridemo, pa smo jo obiskovali dostikrat. Kdaj se bomo zaceli zavedati da je gost tisti, ki ti daje posel in ni \\\\\\\\\\\\\\\"kelnar\\\\\\\\\\\\\\\" tisti ki je glavni, oz. ze to, da se kej takega vprasam je cudno kanje? Vam vsekakor močno odsvetujem, se posebaj ce niste navajeni na najhujsi balkanski primitivizem, s tem da je najbolj smesno to, da se ponavadi taksne stvari (zmerjanja, pretepi) dogajajo med gosti gostilne, tukaj v skarucni pa za primitivizem poskrbijo kar \\\\\\\\\\\\\\\"kelnarji\\\\\\\\\\\\\\\". Moje osebno mnenje je, da so jim droge skurile prevec mozganskih celic in jim resnicno svetujem krepko zdravljenje.
25. 12. 2007: Ena najboljših sloveskih gostiln, v katero se radi vračamo, ker se tam počutimo dobro in zaradi fenomenalne hrane.
9. 12. 2007: Za umret dobr.
20. 8. 2007: preveč hrane, preveč ti vsiljujejo vse
15. 6. 2007: Dozivetje, le res se je treba sparati z vsemi predjedmi, da sploh prides do konca. Tri tedne marinirana (v gorcici) pljucna, popecena na medium rare - ena najboljsih stvari, ki sem jih kadarkoli poskusil :) Izjemno! (razen vinske ponudbe, ampak refosk/cvicek gresta nekako v koncept Skarucne, ne?)
3. 6. 2007: Preverzno...! :)
18. 1. 2007: Pač ne prisegam na kvantiteto, povojna revščina je nekako za (skoraj) vse minila. Zato pri najboljši volji ne morem visoko ceniti lokala, kjer alkoholno dobrovoljni in rdečelični gostje glasno razlagajo svoje dnevne podvige in kjer nimam možnosti izbrati dobrega vina (možnosti visoke ocene za kombinacijo dobre klasične ali inovativne hrane in slabega vina pa ne priznavam), pa če je račun še tako žepu in množicam všečen. Vsaj deset bolj resnih buteljk naj si omislijo, izbranih k okusom njihove, priznam, zelo solidne, kuhinje - pa če investirajo za začetek le v po en karton, se tistih 500 ali manj evrov na njihovem obratnem kapitalu ne bo nikjer poznalo, imeli pa bodo morda nekaj strank več. Glede na zasedenost pa je res, da jim morda do tega sploh ni.
27. 12. 2006: Vse v stilu.
11. 4. 2006: \\\\\\\\\\\\\\\"Posrani hajzli vse pohcano po hodnikih\\\\\\\\\\\\\\\"
6.10.2005: Top, samo tako naprej!


Dodatni podatki

Kako do tja:  Z avtoceste Ljubljana - Kranj pri odcepu za Vodice, potem pa pod Šmarno goro.

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Skaručna 20, Vodice

Telefon:  01 832 30 80

Zaprto:  ponedeljek in torek

Lastnik:  Slavko Žagar, mlajši in starejši

Cene:  za štiri smo za vse opisano plus vina in žganja plačali 41.000 tolarjev.

Plus:
Zakaj petica, ki je za takšno "preprosto" regionalno kuhinjo izredno visoka ocena? Zato, ker Žagarjevi kreativnosti ne dodajajo v receptih, ki so pač zakon že vsaj stoletje, temveč v gostoljubnosti, izbiri najboljših in sezonskih produktov ter pri načinu priprave, saj je razlika, ali je visoka bržola pečena na električnem žaru v kuhinji ali pa na odprtem žaru z bukovo žerjavico na vrtu gostom pred očmi; pa seveda tudi to, ali je kravja ali pa volova! Pristna slovenska vaška, domača, družinska gostilna, v kateri gresta gostoljubje in veselje do hrane tesno skupaj.

Minus:
Četudi je dobro, je pa vseeno vsega, hrane in pijače, enostavno - preveč. Vsaj nove goste, ki še ne poznajo pravil, bi lahko včasih kaj vprašali; vsaj to, ali bodo kračo pečeno ali kuhano, svežo ali prekajeno.

Dodatno:
Šmarna gora, cerkvica sv. Lucije na Skaručni in bernardinka Bernarda.

Leto obiska:  2004

Ponoven obisk:  prihodnjič bom pa vseeno malo bolj previden in bom najprej vprašal, kaj kuhinja ta dan vse ponuja ter nato naredil izbor.



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND