Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (65 od 100)


Gostilna ocenjena 5 krat

Hrana:
5 krat
Vina:
4 krat
Postrežba:
5 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
5 krat
Cena/kakovost:
5 krat

Ocenite gostilno
 

Karpačo hobotnice in jelena


Podpeka – jagenjček in zelišča


Domači špageti – sardele in črne olive


Morski ragu – črna polenta in pečena panceta


Andreja in Sebastijan Kovačič – iz Bovca preko Lepene na Korte

 
Hiša Torkla, Korte, 4
Tolminska Cika zdaj v Istri

Piščančja pašteta, ki jo bogatijo črni tartufi, zraven pa se prileže ob debelo odrezanih, žigosano opečenih rezinah toasta, čatni iz rdeče čebule, diši po domačnosti. Ravno prav, da mehurčkom ni dolgčas, ko se oči razgledujejo. Pogled je proti starim Kortam in istrskim hribom, ambient je v zidanem delu prostoren in temno intimen, za njim je posebna soba s kaminom, ob njem pa pokrita terasa iz visoke, elegantno-robustne železne konstrukcije. Ni veliko tako dodelanih restavracij v Sloveniji! In v kleti je tudi kantina, ki še čaka, da pride na vrsto. Družinica gostinskih popotnikov je spet našla svojo dobro vilo.


Andreja in Sebastijan Kovačič znata izbirati. Vam ni pašteta znana? In ta razgled, mar ni imel že močno konkurenco alpskih vršacev? Kdor bi rad spoznal najlepše kotičke Slovenije, mora le slediti gostinski karieri sedanjih Torklinih najemnikov. Začela sta pri Vitezu, še preden je Ljubljanica postala družabna srčika prestolnice. Potem sta bila v zeleni Dobri vili v Bovcu, z desetimi sobami in enim menijem. Vmesna postaja je bila Ljubljana, dokler ju niso spet premagale planine. Toda Pristava Lepena, ki je sicer prav tam, kjer je Soča najbolj bistra hči planin, je bila za mlado družinico in dobrojedce predolgo v snežnem objemu, Hiša Torkla pa je že dve leti samevala … ”A pogrešava gore!”

Golaž iz morja

Dizajnersko izpiljeni restavraciji gre še sivka skozi okno v koncept. Steklo, kamen in železo, visoke vinske mize, masivni les, elegantne linije in svetle barve, zunanji kamin, notranja peč, prostornost … Vse to vidiš, ko bereš jedilni list, ki je kratek in sezonski. Presenečenj ni, a vsaka jed ima še nek chefov dodatek. Iz Bovca je ostala tolminska Cika, iz Lepene odojek s fižolom, na Kortah je nova pridobitev krušna peč.

Karpačo hobotnice je dovolj klasičen, da vabi tudi goste, ki so se prej ustrašili Torklinih cen in elegance krožnikov. A seveda tudi novi najemnik ni klasičen kuhar, ki bi tekmoval s sosedom čez cesto (Gostilna Korte). Morski krožnik krasijo drobni detajli - kako je zrezan paradižnik, kako so poravnane solatke, kako se s hobotnico ujema beli fižol; poper je sveže in grobo mlet, olivno olje je na mizi v originalni steklenici slovenske Istre (Igor & Dolores Novak, Škofije).

Tudi jelenov karpačo je podoben. Bolj od mesa ga krasi olje, ki je s sosednjega hriba, bolj od črnih tartufov pa tartufata, ker je domača, chefova.

Lestvico više dvignejo špageti s sardelami. Tudi ti so domači, saj je trgovina na srečo v dolini. S sardelami in črnimi olivami so polni, pikantni, kompleksni, toda še vedno dovolj preprosti, da pokažejo novo Torklino smer. Ni več le restavracija tartufov in dragih avtomobilov, temveč hiša istrskih okusov, ki so ravno toliko posebni kot je poseben ambient. Kovačič ni kuhar, ki bi hotel presenečati. Njegova kuhinja ni visoka, je pa ravno toliko zgoraj, kot so Korte nad Izolo in Portorožom.

Zato ne začudi, da so kostanjevi njoki taščini, torej gorenjski, omaka pa je zetova, ker brez tartufov na takšni lokaciji in s takšno tradicijo vseeno ne gre. V tem času so črni, torej ne diši po njih, temveč ”le” po svežini pašte, ki se v takšni restavraciji pripravlja, seveda, sproti.

Morski ragu je raznolik kot se za pogled s Kort proti solinam in Dragonji tudi spodobi. Lignji, korala kapesante, kaneštrele, majhni škampi, bela riba in črna polenta … Kar je na celini golaž, bi moral biti na morju takšen ragu, ki ga začinja opečena panceta.

Morda ali pa najbrž se vam bo sicer zdelo, da ste vse to že jedli in doživeli. Jedi v novi Torkli imajo resda manj avtorskih odlik, zato pa več srčnih. Ta kuhinja ni površna in ta kuhinja se spozna predvsem na sestavine. Tukaj ni rib na pladnjih, toda tudi ne tartufov v olju. Tukaj ni avtobusnega parkirišča, toda na dvorišču je v garaži tudi nova krušna peč. In če vas že ne prepričajo domače testenine, ki nimajo nič množično skupnega z onimi na obali, če so vam Korte za kolesarski izlet prestrme in če so ovinki za vinsko pokušino preostri, potem se ne boste mogli upreti vsaj – jagenjčku!

Sočno iz krušne peči

Podpeka je postala zadnje čase tudi v naših gostilnah del redne ponudbe, pa četudi jo je potrebno vnaprej naročiti. Toda pri večini je to le izgovor, da je kuharju potrebno samo naložiti in potem šele čez nekaj ur odpreti (pokrov), kar se velikokrat zgodi prepozno in je meso že izsušeno (ponekod ga celo pogrevajo), od zelenjave ni nič ostalo, krompirja pa je bilo tako premalo v posodi.

V Torkli pa je v krušni peči velika lončena posoda, v kateri je dovolj prostora za največjo hobotnico ali najmanjšega jagenjčka. Predvsem pa tukaj ne gre za način priprave jedi, ki bi kompenziral odsotnost chefa v kuharski brigadi, češ saj vse naredita posoda in peč. Če nič ne gre noter, tudi ven ne more priti kdo ve kaj!

Torklin jagenjček pa je z bovških planin in njegov kuhar ve, katera zelišča ima še na drugem svetu najraje. Zato, res, ne pomnim, kdaj je tako prijetno zadišalo iz tako velike posode, še posebej po pogrinjku in treh hodih predigre. Med zelišči je bil dirigent rožmarin, med začimbami je za solo skrbel kardamom, med krompirjem so ploskali česen, korenje, čebula. Koža ni bila hrustljava, ker pod njo ničesar več ne bi bilo, temveč ker se je iz maščobe še potno cedilo, in kar je bilo v mesu tkiv in vlaken je zmanjkalo celo z njenega krožnika. Vse to je dalo glavno odliko, ki je tudi bistvo podpeke: večplastnost sočnih okusov!

Zakaj obiskati?

Ena najlepših gostinskih hiš (vil) med slovenskimi hribi in griči spet živi! Nova Torkla ni več le elegantna, temveč tudi domačna, njena ponudba ni več le prestižna, temveč tudi preprosto – pristna. Chef Sebastijan Kovačič stavi na znane in preizkušene jedi, za katere pa izbira najboljše in lokalne sestavine. Ne več le tartufi in ribe.

VINSKA PONUDBA

Izključno primorska vinska karta, na kateri pa je že 120 etiket. Prijazen pribitek na ceno in deset buteljk tudi na kozarec. Hišni vinar Uroš Rojac. Najbolj priljubljeni še: Korenika & Moškon, Klenart, Ronk, Širca. Za začetek Klenartova penina, k hladnemu kraška vitovska (Širca – Kodrič), k testeninam svež rose (Rosa modri pinot, Klen-art), k jagenjčku syrah (Rojac).










Komentar bralcev:

23. 11. 2014: Vsekakor doživetje v izjemnem ambientu. Kaj bi šele bilo onstran hriba, s pogledom na morje? Postrežba je dobra, čeprav je bilo potrebno za naročilo in na prvi krožnik (pozdrav iz kuhinje) čakati nekoliko predolgo. Je pa res, da dva ne zmoreta več, pri čemer eden ob strežbi obvladuje tudi restavracijski žar. Jedilni list je relativno skromen, a raznolik, tudi z živili in kombinacijami, ki v slovenskem gostinskem prostoru niso prav pogoste ali pa jih sploh ni. Sestavine so sveže, okusi pa čisti, morda sem pogrešal kakšen odtenek pikantnosti, a za to so na mizi tudi Lisjakovo (!) oljčno olje, himalajska sol in poprova mešanica. Cene so za odtenek previsoke z vidika količine, nikakor z vidika kakovosti. Znameniti \"pogrinjek\" (to je tisto, ko ti prinesejo nekaj, česar nisi naročil, a ti to zaračunajo) se zdi prepoceni trik za restavracijo, ki sega višje. Vse v vsem pa prijetna gurmanska izkušnja.


Dodatni podatki

Kako do tja:  na Korte pridete iz Izole, Portoroža ali iz Dragonje

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
posodobljeno regionalno

Naslov:  Korte 44, Izola

Telefon:  +386 (0)5 620 9657

www:  www.hisa-torkla.si

E-pošta:  info@hisa-torkla.si

Zaprto:  ponedeljek in torek (v poletnem času samo v ponedeljek); odprto od srede do nedelje med 12. in 22. uro

Lastnik:  Andreja in Sebastijan Kovačič

Kuhar:  Sebastijan Kovačič

Cene:  hladne predjedi 7 do 11, juhe 4 do 6, tople predjedi 9 do 15, glavne jedi 15 do 14, sladice 4 do 6; degustacijski meni 43 evrov (5 hodov)

Dodatno:
tartufi, olivno olje

Leto obiska:  junij 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND