Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (41 od 100)


Gostilna ocenjena 2 krat

Hrana:
2 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
2 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
2 krat
Cena/kakovost:
2 krat

Ocenite gostilno
 

Divji prašič in štruklji s polento


Prekmurski dödöli s čebulo in smetano


Marofova šunka s tremi namazi


Domačija Marof sredi vinskih gričev - chef Matej Lukač, pomočnica Bernarda Benčec Gregorn

 
Domačija Marof, Mačkovci, 2,5
Künja ob vinski kleti

Iz Mačkovcev se cesta rahlo vzpne na mehke valove goričkih gričev, ki prav tukaj z objemom pletejo idilični amfiteater vinske trte, z vseh strani obsijan s soncem, na vrhu poseljen s posestvom, ki s svojo visoko tehnologijo, tradicionalno pridelavo in avtorskim enološkim pristopom piše prekmursko vinsko zgodbo preteklosti in prihodnosti. Na teh najlepših obronkih Goričkega pa niso doma le Marofova vina, temveč je od lani v stari domačiji tudi mlada gostilna. Spredaj, s pogledom na laški rizling in modro frankinjo, je pod brajdo terasa, za njo pa pod oboki domačija. Okrepčevalnica za pohodnike, kolesarje, slavljence, gobarje in vinopivce.


Zamisel je bila logična in prava. Moderna klet za najdaljšo slovensko vinsko mizo na degustacijo s pogledom na skladovnice majhnih hrastovih sodov med visokimi betonskimi stenami privablja obiskovalce, ki si želijo še kaj več od kruha in sira. Za ”praznovanja, druženja in poslovna srečanja” so zato dobili takoj zraven še obljubo o mürski šunki, bograču, zabeljenih dödölih, domačih krompirjevih svaljkih, zlejvanki, retaših; celotno ponudbo ”domače künje, kjer vedno diši po dobrotah naših babic”. Ko k temu dodamo še ”skrbno izbrane sestavine domačega porekla” in kosilo ali večerjo v treh dejanjih, štirih izvedbah in dodatnem pozdravu za osem evrov od petka do nedelje, je tudi obisk logičen in pravilen, kajne.

Okolica, ki zlakotni

”Zadovoljni smo z obiskom,” se je pohvalil chef, ki skrbi še za dve restavraciji v dveh mestih. Res, bilo je tako polno in živahno, da se je še prazna embalaža drenjala za šankom, od obokov pa je tako glasno odmevalo, da se niti požiranja ni slišalo. Naj potem midva rečeva, da ne delajo prav?!

Saj tudi vi ne boste rekli, da je osem evrov preveč za tri različne namaze na polnozrnatem kruhu, izbiro med pečenko divjega prašiča z višnjami in skutnimi štruklji s polento ter drobnjakom, puranjo rulado z goričkim sirom in šparglji, svinjskimi medaljon(čk)i z dödöli in ocvrtim piščancem s praženim krompirjem, ob sestavljeni solati pa še za posladek iz ocvrtih akacijevih cvetov z vanilijevo omako, sladoleda z bučnim karamelom ali jabolčnega retaša. A je to po obisku v eni najmodernejših vinskih kleti v Sloveniji, v kateri v sodih iz najboljšega (francoskega) hrasta zori nektar najlepših grozdnih jagod, ki jih je avtor Marofovih vin pustil v najmanjši količini in čim dlje na trti, tudi logično?

Prekmurska šunka, ki ji je zmanjkalo hrena, kar je bil še najmanjši problem, se je na lesenem okroglem pladnju potila, da je na predolgo odrezanih rezinah kazala bele srage izsušenosti. Jetrni cmoki so se v goveji juhi skrili med razkuhane industrijske rezance. Špargljeva kremna juha je dišala po vrečki, ki ji, seveda, ni mogla dati okusa, temveč le trdoto. Dödöli, dodatno naročeni, so bili dodatno tudi pogreti. V lepi lončeni posodi je pod smetano in čebulo hrustalo po improvizaciji, za katero ne more biti le izgovor, da sva prišla ravno tisto nedeljo, ko so imeli tradicionalni piknik s poslovnimi partnerji. Ne moti, če je veselo, moti, če na domačiji ni – domače!

Okolica je takšna, da zlakotni dobrojedca. Vina so takšna, da so s podpisom, zato bi bilo prelepo, če bi bila takšna tudi hrana. Dobro, časi niso temu naklonjeni, velike družbe pa imajo rade velike porcije. A mar ne bi bilo ob poceni kosilih, ki jim ni fair gledati v zobe, boljše stare oboke obleči v več domačne topline, jedilni list pa osvoboditi gostilniške klasike? Sedaj se Domačija primerja z obcestnimi okrepčevalnicami in mestnimi menzami, morala pa bi se z Marofovimi vini Breg in Cru.

Zvitek dinje, šopek rukole

Divji prašič je bil sicer ”basic”, a štruklji so bili dolgočasni in pusti, okraski pa preživeti in smešni. Zvitek dinje, šopek rukole, rezina paradižnika med divjačino in polento na prekmurski domačiji?! In vse to še ob puranji ruladi, v kateri so razkuhani šparglji lansko zveneli.

Še najbolje se je v kruhovi skodeli iz listnatega testa počutila petelinja obara; a najbrž ravno zato, ker je njeno naročilo povzročilo kuhinji kar nekaj svežega reagiranja. Žal to ne velja za jabolčni retaš (zavitek), ki mu mikrovalovno pogrevanje pač ni vdahnilo svežine. Če to še vedno počno v kakšni zastareli gostilni, kar naj, saj je navada železna srajca; toda, zakaj v novi, ki je odprta šele od lanskega septembra?

Vsa ta kritika je zgolj dobronamerna in le zato, ker ravno Marofova vina poznajo sožitje tradicije in sodobnosti. Zato je pač neodpustljivo, če le nekaj metrov stran od kleti na jedilnem listu prav ta vina postrežejo kot nekje, kjer še vedno točijo iz soda direktno v flaškon. Tako kot sta domača jetrna pašteta in sirni namaz z bučnim oljem povsem sprejemljiva prigrizka, še posebej, če sta del pozdrava iz kuhinje, je vino, ki ti ga iz buteljke za šankom natočijo v pecelj, le, zgolj, samo – sprejemljivo! Postavite na domačiji tako velike vinske kleti buteljko gostu na mizo! Stopite nekaj korakov do kletarja, da vam pove nekaj stavkov o vsakem vinu! Pohvalite se s tistim, kar je ekskluzivna dodana vrednost Domačije! Ne pa, da ne veste niti, kako se piše sauvignon, koliko n-jev ima chardonnay in kaj je cru. Zapisano je cuvee, prinesejo pa modro frankinjo … Pol sončka dodatka pa ni le zaradi cene, temveč tudi zaradi ocvrte akacije. Vanilijeva omaka je bila sicer tanka, cvrtje pa debelo, toda zunaj v grmovju je bil prav takšen vonj!

Zakaj obiskati?

Ogled kleti in degustacija. Kolesarjenje po neskončnih goričkih gričih. Grad pri Gradu, razgledni stolp na Kugli, trtin amfiteater z jezerom na odru. Osem evrov in štirje meniji. Izlet po Prekmurju!

VINSKA PONUDBA

vina Marof, osem buteljk na kozarec








Komentar bralcev:

5. 1. 2016: Hrano, vino in ceno/kakovost sem ocenila s 3, kot ocena v smislu nevtralno. Žal lahko ocenim samo ambient in postrežbo. Oprostite, ampak Marof nikoli več. Imeli smo rezervacijo. Prišli iz Maribora. Pridemo ob dogovorjeni uri, nas čudno gledajo. Vprašajo kdo je vzel rezervacijo. Povemo. Oba natakarja zavijeta z očmi. Po ca. 10 min čakanja nas posedejo. Čakamo 15 min. Natakar vzame naročilo za pijačo. Na vprašanje, če imajo rumeni muškat, dobimo odgovor, da prodajajo samo svoja vina. OK, nisem vedela, da je muškat ime znamke. Do sedaj sem bila prepričana, da gre za sorto grozdja oz. vrsto vina. Nakar se natakar spomni, da lahko sicer naročimo hrano, ampak bo 1 do 1,5 ure za počakat. Prav videlo se mu je, da si želi da gremo. In smo se vstali in šli. Nismo bili edini. Pri sosednji mizi so naredili enako.
30. 5.2015: Prijeten ambient in dobra hrana ter vino za malo denarja,super!!!


Dodatni podatki

Kako do tja:  iz Murske Sobote v smeri Hodoša

Regija:  Prekmurje

Značilnost:
prekmursko

Naslov:  Mačkovci 36, Mačkovci

Telefon:  +386 (0)41 303 160

www:  www.marof.eu

E-pošta:  info@marof.si, info@komunika.si

Zaprto:  od ponedeljka do četrtka (odprto po dogovoru); odprto od petka do nedelje med 12. in 20. uro

Lastnik:  Komunika d.o.o

Kuhar:  Matej Lukač

Cene:  hladne predjedi 5, tople predjedi 5, glavne jedi 8 do 12, sladice 2 do 3; kosilo 8 evrov (3 hodi)

Jedi:
regionalna prekmurska kuhinja

Dodatno:
vinska klet Marof

Leto obiska:  maj 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND