Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (62 od 100)


Gostilna ocenjena 1 krat

Hrana:
1 krat
Vina:
1 krat
Postrežba:
1 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
1 krat
Cena/kakovost:
1 krat

Ocenite gostilno
 

Hobotnica – na čemaževem pireju


Šparglji – na regratu s teletino


Žlikrofi – z mavrahi in škampovimi repki


Špajzina ekipa – vodja Erik Sorbara, chef Grega Kurnik, sous Martina Avguštin, natakar Janez Dobida

 
Špajza, Ljubljana, 4
Zaradi takšnih gostiln blogajo

Ambient je bil že vedno na Špajzini strani. Zaradi takšnih hiš – ne le zaradi Ljubljanice -, ki imajo dušo nizkega stropa, ozkih vrat, živih, a toplih barv, labirinta prostorov, atrijskega vrta, škripajočega lesa, tujci tako ljubijo Ljubljano! Če, namreč, Ljubljančane jezijo Jankovičevi stebrički, ki so namesto z avtomobili obrežje napolnili s stoli in mizami, in jim je opoldan predaleč nekaj metrov v tlakovani hrib Gornjega trga, je zvečer v Špajzi poliglotska kakofonijo pogovorov, ki jih zmoti le mlaskanje svežih žemljic in trkanje cele vinske karte na kozarec. Zaradi takšnih gostiln svetovni popotniki blogajo po internetu!


Kaj je to, če prideš na večerjo že ob pol sedmih, potem pa čakaš deset minut na natakarico, ki se zato opraviči: ”Na vrtu imamo vsaj 50 ljudi”? Dober znak! Ker ne pride le z izgovorom polne gostilne v ustih, temveč tudi s pozdravom na žlici. ”Žrebičkove ličnice!” Atraktivne bolj na očeh kot v ustih, ker je sušenje, ki je omogočilo nitanje najbolj sočno-mehkega kosa mesa, izgubilo na konsistenci, toda zraven je bila še špinača, ki je poskrbela za svežino in sočnost, ter parmezan, ki je tako najbolj znani umami. Skratka, odkar ste zadnjič bili v Špajzi, se je tam kar nekaj spremenilo!

Chef in sous chefa

Zato, da ne bo preveč radovednosti, začnimo kar na sredini, pri fazanu. Zaradi takšne jedi morate mimo stebričkov peš … Saj je na Špajzinem jedilnem listu vse tisto, kar mora biti v gostilni sredi glavnega mesta: veliko jedi a la Špajza, veliko morskega a la na žaru in v buzari, veliko klasike a la z balzamičnim prelivom, s tartufi in z jastogom, toda vseeno: jedilni list se začne z degustacijskim menijem, mesnim in morskim, pod njim pa so podpisani vsi trije, chef in dva sous chefa. To že precej pove, saj je pri nas še vedno preveč gostiln, ki raje rečejo: ”Nobenega ne bi izpostavljali, saj so vsi enaki …”

Pa niso enaki! Ne ravioli s fazanom, ne žlikrofi z mavrahi in repki škampov! Kajti testenine so le dvojne, tiste, ki so to po imenu (in so v veliki množini), in tiste, ki so to po okusu (in so zelo redke). Špajzini ravioli pa so kot kuža. Vedno se te razveselijo. Jed, zaradi katere boš prišel spet. Gosta omaka, ki se je kuhala, ne pa le pogrela, kozje-skutin izraziti nadev, ki se dobro počuti pod pirino ”grobostjo”, fazanovo meso, ki mu gre v takšni omaki v prid, da je tako pusto.

Žlikrofi pa v čisto drugo smer, ki pa je enako prijetna; preprosta in hitra omaka, čebula, ki se ni imela časa preveč spotiti, škampovi repki, ki jim ni postalo niti rdeče-vroče, mavrahi, ki so aprilski, vse skupaj z dušo iz ponve. Resna kandidatura, da (vsaj) v Ljubljani ni boljših žlikrofov!

Zato ne začudi, da tudi tretja topla predjed, umešana jajca s čemažem, slanino in tartufi, ni le za zajtrk. Saj res ni treba, da je jajce vselej le na 62 stopinjah in dve uri v obdelavi. Špajza ni fina gostilna, kar pa že ime pove. Pireji so grobi in nepasirani, a stoli (zvečer) zato polni in veseli. Jajca so ”jajčka”, toda na vročem krožniku, s hrustljavo slanino in spomladi le z dihom tartufov. Čemaž je glavni, saj ima blizu s tržnice, jajca pa mehka, torej je natakar čakal, da jih je kuhar umešal.

Gostilniško in natočeno

Vse, seveda, ni za ovacije, toda to v preprosti gostilni sploh ni namen. Če je bila Špajza v preteklosti bolj na sigurni strani, torej ji je bilo dovolj, da je model primorsko-slovenske kuhinje prilagodila svojemu ambientu, kar jo je ločilo od konkurence copy-paste jedilnih listov, je v zadnjem času kombinacija družinskega vodstva (sestra-brat) in dovolj veščega chefovstva (vodja-dva pomočnika) naredila korak naprej. V jedeh je več drugačnosti, sezonskosti, aktualnosti, v kuhanju več občutka, koncentracije, skrbnosti, v vinski ponudbi pa več gostilniškega, natočenega, svetovalnega. Žal jih še ni veliko, ki celo ekipo dvakrat letno odpeljejo na pokuševalske obiske k vinarjem.

Pa čeprav prvi še vedno zmanjkajo škampi in četudi se dimljena zlatovščica s hrenovo terino le bere tako. Toda spodaj je res mlada špinača, zgoraj rdeči poper ni le za barvni okras, postrv pa je brez kosti in se z jezerskim imenom lepše sliši.

Telečji hrbet s šparglji na regratu z jogurtom in balzamičnim prelivom je Špajzino videnje pomladi in slovenski odgovor na vitello tonnato. V globokem krožniku je nastala posrečena jed, ki je v ustih dobro kombinirala okuse in teksture. Že sam regrat se je dobro počutil, ker mu je bila končno in nekje namenjena še kakšna nova vloga. Ko bo Špajzin chef iz tega naredil še pravo omako špargljem, pa niti balzamična klasika ne bo več potrebna.

Med glavnimi jedmi smo poskusili eno klasično in eno drugačno. Pečena hobotnica seveda ne sme manjkati v nobeni sodobni slovenski gostilni, toda Špajza je vseeno naredila še nekaj več. Kraki, po kuhanju karamelizirano popečeni, so bili res mehki in tudi čemažev pire ni bil le moden. Za kaj več jedi resda zmanjka še kak element, toda zato ga je imel zajčji file Špajza. Ker je zajčkovo nežnost zelo enostavno izsušiti, je, torej, Špajzin kuhar opravil težji del posla. Je bila slanina predivja, se je bila z močjo kaper, in ali je, nasploh, sredozemski vpliv pomagal zajčkovi plašnosti, pa je ob zrnatem grahovem pireju vredno debate. Vseeno, če ne jeste le ocvrtega zajca, ga boste veseli.

Sladko imajo (gibanica, limonova tortica, sladoled), a ni zapustilo omembe vrednega vtisa.

Zakaj obiskati?

Gostilna, ki dobro dopolnjuje turistično staro Ljubljano. Tujcem ponuja slovensko gostilniško tradicijo in sodobno primorsko orientacijo, vse skupaj začinjeno z domačno-starim, prijetno-toplim ambientom, v katerem so jedi še na stropu, in dovolj kuharske spretnosti, da je spomin na Ljubljano še dolgo tudi v ustih.

VINSKA PONUDBA

res ledena penina rebolium (Sinefinis), zelo sveže-pitna pinela (Jamšek), tujci presenečeni ob oranžnih vinih; če bi še točili pri mizi, bi bili s toliko vini na kozarec (na karti je 37 etiket, izključno Primorci) vzorčno gostilniški.







Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  v starem delu Ljubljane, od Ljubljanice po Gornjem trgu mimo Florijanove cerkve

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Gornji trg 28, Ljubljana

Telefon:  +386 (0)1 425 3094

www:  www.spajza-restaurant.si

E-pošta:  info@spajza-lj.si

Zaprto:  nikoli; odprto vsak dan med 12. in 23. uro

Lastnik:  Petra in Erik Sorbara

Kuhar:  Grega Kurnik

Cene:  hladne predjedi 8 do 10, juhe 3 do 4, tople predjedi 7 do 12, glavne jedi 17 do 24, sladice 3,50 do 5,20; degustacijski meni 35 in 38 evrov (5 hodov)

Jedi:
slovenska-mediteranska kuhinja

Leto obiska:  april 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND