Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (57 od 100)


Gostilna ocenjena 2 krat

Hrana:
2 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
2 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
2 krat
Cena/kakovost:
2 krat

Ocenite gostilno
 

Morski krožnik – s kovačem v savorju


Istrski fuži po solinarsko – s škampi


Špageti po ribiško s kaneštrelami – majhnimi pokrovačami


Ribičev chef Samo Markun z lončenim solnim žarom

 
Ribič, Seča, 3,5
Stari Ribič z novim lončenim žarom

Nimamo veliko morja in največji zaliv ima le eno obalo, toda od Debelega rtiča do Sečoveljskih solin je vseeno dovolj prostora za obmorske sprehode med gostinskimi tablami, polnimi turističnih menijev in zamrzovalnih vsebin. Zato prija, ko na koncu Jernejevega kanala v Seči sicer staro, toda pristno morsko diši. Ribič v Seči je že dolgo, toda še vedno! Zdaj celo z nekaterimi novimi jedmi.



Če prav pomislim, se je še dobro izteklo. Šef gostilne  je bil po opravkih, chef kuhinje je bil bolan, ribe pa so imele ponedeljek, ko sicer drugod velja, da pospravljajo za nedeljo. A Ribič, čeprav je že v letih, ima na krožniku še zmeraj več morskega okusa od konkurence, ki je sicer enako blizu morja.

Romantika na pogled

Če pozdravni tunov namaz še sodi v turistično kategorijo, ki kuharju kupi čas za rezanje limon in dinj pri dekoriranju prve jedi, gostu pa proda pogrinjek za dva evra, je tihožitje Ribičevega morskega uvoda poskrbelo za spomin na stare dobre čase. Ribič je stara morska gostilna, ki je dolgo veljala za vrhunec portoroške kulinarike, zato so pod njenimi borovci generacije Slovencev prvič spoznale razliko med ocvrtim osličem iz vrtca in orado na žaru iz morja (generacije slovenskih gostincev pa dobile navdih za svoje celinsko-morske eksperimente). Zdaj bi bili borovci veseli novih sedežnih garnitur, zastekljena veranda pa novih novoletnih lučk, toda ko se spusti mesečina je od tukaj še vedno najbolj romantičen pogled na najbolj znani slovenski zaliv. In zato veseli, ker ribji krožnik ni kar nekaj kot marsikje drugje, temveč ima okus, ki je prepoznavno ribiški in Ribičev! Bakalar z jurčki na zeliščni polenti ne potrebuje kruha, ki bi prekril njegovo maslenost, kovač v savorju, z mandlji, korenjem in pinjoli, je specialiteta, ki je posnemovalci še vedno niso uspeli kopirati, kozice v solati niso le imitacija škampov, in tudi hobotnica s paradižnikom se ne važi zgolj z lupino pokrovače. Ko odrineš rukolo in sadno solato, veš, da se boš do takšne opoldanske malice še sprehodil čez novo sprehajalno pot iz campa Lucija.

Seveda si tudi Ribič ne more privoščiti, da bi bil le (pristno) morska gostilna. Sosedi hodijo tja na ”najboljšega dunajca v Portorožu”, Gorenjci na porcijo nostalgije po ”tenstanem”, morskim alergikom so v Ljubljani pri Jurmanu Ribičevi posvojili ploščo pečenega piščanca, turisti pa imajo tako najraje kalamare … A kdor želi več in drugače, bo vesel Ribičeve najnovejše pridobitve, lončenega solnega žara, ki kuharja razbremeni tako, da si gost med ocenjevanjem Aurore, ”zmagovalnega krožnika 2012”, za katerega morajo v okoliškem grmovju pognati prvi šparglji, sam speče ribo za mizo. A to hišno posebnost, za katero je piranski lončar izdelal posebne posode - na dno pride oglje, v sredino membrana, obložena s soljo, na kateri se počasi pečejo, dimijo in soparijo, pod lončenim pokrovom, ribji fileji -, naročite dan prej, da ne boste ostali brez kot midva.

Morje za oči in nos

Fuži po solinarsko so prepoznavno (hrvaško) istrski, z dovolj omake, ki omogoča prijetno sesljanje, in z dovolj škampov, ki niso izsušeni, temveč še svetleče rožnati.

Špageti po ribiško so s kaneštrelami, majhnimi pokrovačami, ki pa hlastajo za zrakom med omako s preveč paradižnikovega vliva. Toda vmes je tudi nekaj pekočega in zelenjavnega, školjke pa se še držijo lupin, zato obe tipični topli predjedi sicer prideta do mize na tipičnem gostinskem vozičku, ki po ploščicah že od daleč najavlja srečni dogodek, s pomočjo natakarja v tipični bordo uniformi, a vseeno okusi niso površni, odmrznjeni ali uniformirano dolgočasni. Kar oči vidijo skozi okno, nosnice vonjajo skozi usta.

Tudi brancin na soli, čeprav ne od prve sosede (ribogojnica Fonda), ima konsistenco in okus, da ob svežini ne potrebuješ drugega, kot le odstraniti spodnjo in zgornjo solno plast. Čeprav je zraven, seveda, še blitva s krompirjem, ki pa je tudi več od klasike.

Pravzaprav le školjke na žaru, spet kaneštrele, ob Jakobinki, ki pa tudi ni upravičila štirih evrov za kos, so bile takšne, kot da ne bi bili na obali. Kuhar jih je predolgo pustil na žaru, pod katerim tudi niso gorela drva, zato jih niti preveč olja ni moglo obuditi do Feniksovega vstajenja. Še največ je tako povedal radič, ki jih je podložil, zaradi svoje prijetne grenkobe, ki se je lepo ujela s sladkostjo škampa in sadnostjo malvazije.

Ker pa so zadnja leta najbolj pridni Ribičevi gostje Avstrijci, se zvečer na dogodivščino s plimo poplavljene ceste ob Jernejevem kanalu ne poda brez slovesa od palačink. Sveže pečene, tanke, vroče, s čokolado ali orehi, z malvazijo v testu (!), so to, kar Ribič ves čas trdi: da še vedno zna in ponuja dovolj, da bi ga zaradi konkurence, ki pride in gre, pozabili. Saj tudi čokoladna torta ni – odmrznjena.

Zakaj obiskati?

V Kanalu sv. Jerneja v Seči je veliko odsluženih, razpadajočih bark in njihovih strohnelih lupin. Toda gostilna ob njegovem izlivu v morje ne deli njihove usode, saj so ji tradicija, nostalgija, starost kvečjemu odlika in prednost. Brez kulinaričnih presežkov in avantur, zato pa dovolj morsko pristno, da Ribičeva atraktivnost ni le v njegovi lokaciji. Pa še lončeni solni žar.

VINSKA PONUDBA 3

V kleti je sicer 50 etiket, toda pri iskanju malvazije smo vseeno morali čez mejo. A saj so tudi to sosedi … Hišna vinarja sta sicer Vinakoper in Iztok Klenar, najbolj priljubljeni pa še Boris Kristančič - Brandulin, Radivoj Lisjak, Edvard Reya in Santomas.







Komentar bralcev:

27. 3. 2013: realna ocena


Dodatni podatki

Kako do tja:  iz Portoroža proti Sečovljam, na vrhu v Seči desno navzdol do morja in ob kanalu do konca

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
morsko

Naslov:  Seča 143, Portorož

Telefon:  +386 (0)5 677 0790

E-pošta:  gostilnaribic@gmail.com

Zaprto:  v torek; odprto od srede do ponedeljka med 12. in 24. uro, poleti odprto vsak dan med 12. in 24. uro

Lastnik:  Barbara in Damir Pribac

Kuhar:  Samo Marku

Cene:  hladne predjedi 8 do 12, juhe 3 do 4, tople predjedi 10 do 16, glavne jedi 13 do 22, sladice 4 do 5

Jedi:
morske istrske jedi

Dodatno:
morje

Leto obiska:  marec 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND