Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (62 od 100)


Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
 

Ognjiščna potica – vedno sveže iz krušne peči


Svinjska pečenka – s pirinim cmokom in bučnimi špageti


Pohorski narezek – bunka, pleče, salama, mladi sir


Urškine gospodinje – Urška, Vilma in mala Tinka

 
Kmetija Urška, Križevec, 4
Dve desetletji eko originala

Kateri otrok nima rad hrenovk? A kateri otrok je doma, iz ekološkega mesa, narejene hrenovke? No, saj Tinka ne je le hrenovk, ki jih posebej zanjo izdeluje njen dedek, zelo rada ima tudi pohorsko bunko. Pa zato Urškina najmlajša ni nobena izjema! Tudi vam se bo, namreč, godilo enako. ”Zakaj bi bilo to, kar meni škodi, dobro za goste?” se pred dvajsetimi leti ni vprašala, temveč naredila Vilma Topolšek na svoji domačiji v Križevcu, na obronkih zreškega Pohorja. In še danes je Urška pojem slovenske turistične kmetije!



Saj imajo tudi drugi lončene pladnje, na katere znajo zložiti domači narezek, in lončeno peč, iz katere zjutraj vzamejo sveži kruh, nato pa naložijo za toploto in hrustljavo gibanico. Ne nazadnje, ni bila Urškina gospodinja Vilma zaman prva in kar dvanajst let predsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije. Toda še vedno so opazne razlike med originalom in ”kopijami”. Pri Urški so v narezku zraven še črni orehi z domačega drevesa in gospodinjine ozimnice, ob krušni peči, iz katere diši po ognjiščni potici, pa je knjiga Dve desetletji razvajanja … Obvezno čtivo za vse kmetije, ki se gredo turizem z nakupovanjem v diskontih, in za vse turiste, ki se gredo izletništva z naročanjem iz fritez.

Govedina je le mlada

Zato je pri Urški pozdrav iz kuhinje dobeseden in neposreden. Tinka priteče, Urška natoči, Vilma pa stisne roko, naj se ve, kako je z domačo hrano pozdravila artitris. Potem pa se nič ne izbira, saj je za kosilo to, ”kar jemo domači”; razen, če niste že bili tam, ker ”potem bo nekaj drugega.” Le brez bunke se na Pohorju, seveda, ne boste izmazali. Tanka, da se skoznjo vidijo goreča polena v kaminu, in dišeča, da se čeznjo priležeta še sušeno svinjsko pleče in salama. Sir, kravji, je tako mlad, kot je bilo današnje jutro krmežljavo, in kalčki redkvice, so tako sveži kot gaz po zasneženem vrtu. Suhe slive so polnjene s hrenom, ob pašteti je sirni namaz z bučnim oljem, orehi pa so bili tako zeleno nabrani, da so bili potrebni meseci do mehke in sočne črnine.

Zunaj je kratek odcep s podpohorske vinske ceste, ki je šele začela sopihati v hrib. Tako nizko je, da še raste trta, a zato je še daleč do smučišč. V treh hišah so štiri generacije in le dve majhni izbi za lačne goste. Urškina glavna odlika, že dvajset let, je v tem, da ni nič množično. Sob je malo, zato so velike in imajo ob štirih jabolkih, z ekološkim certifikatom, tudi marjetico, ob savnah pa še seneno kopel. Dvanajst hektarjev velika samozadostna kmetija ima ob hlevu z biki in prašiči še majhen senik, na katerem so ovce, kokoši, zajci, race. Od ”neproduktivnih”  so majhne kozice in poni.

Nič čudnega, torej, da je še goveja juha drugačna. Ni tako močnega, izrazitega, zasvojitvenega okusa, ki bi preglasil, kar je bilo in še bo. Bolj nežna je, da pusti še nekaj prostora bučni, ki je kašasta, naravna, zelo preprosta. ”Uporabljamo le mlado govedino,” pojasni gospodinja. V svoji knjigi dvajsetih Urškinih let je zbrala prav toliko receptov starih, tradicionalnih, babičinih jedi, ki pa jim je dodala svoj prepoznavni pečat. Urškine jedi iz zgolj domačih in najboljših sestavin so kmečke, toda vseeno lahke, krožniki so preprosti, toda ne naloženo prepolni, okusi so izraziti, prepoznavni, pohorski, toda hkrati dovolj sodobni in razgledani.

Iz buče špageti

Svinjska pečenka bi lahko bila krajši čas v pečici, da bi ohranila več sočnosti, a je tudi res, da je šla na velik lončeni krožnik obrezana vse maščobe. Zato je lahko prelita z gostljato omako, v kateri se je čebula po dolgem kuhanju povsem predala in razpustila. Ne le po barvi (rumena), temveč tudi po strukturi (rezanci) in okusu (svežina) je spremljava posebna - buča špagetarica dodaja potrebno sočnost, ne le mesu, temveč tudi v olupku pečenemu krompirju s slanino in cmokom, ki so pravi hit, saj so iz pire.

Ker ste na kmetiji, pa vas, brez skrbi, ne bodo spustili tako hitro od mize, a ker ste pri Urški, ne bo le velika plošča s še več mesa, temveč manjša skleda s tisto kuhano mlado govedino, ki je nekaj dala že juhi, ostanek pa bo še hrenu. Če bi rekli, da je gratinirana, bi najbrž zvenelo težko, obilno in močnato, zato bi bilo ustrezneje ”suflirana” – mehko kot narastek je meso zapečeno s smetano in hrenom, da so pod ”snegom” ostali vsi sokovi iz žil, ki jih je gospodinjina potrpežljivost spremenila v želatino. Toliko o slovenski kmečki klasiki v dveh hodih, od juhe do kuhane govedine s hrenom, tam in tukaj!

Toda, kaj bi bilo kosilo na kmečkem turizmu brez solate iz zimskega paradižnika in balzamičnega kisa? Da gre brez tega – hura! – je pri Urški, tudi v snegu, ob motivilcu, radiču in rdečem zelju, seveda z domačega vrta, še repa na kislo, z malo smetane in več bučnega olja. Še en hura.

Le pri ognjiščni potici, ki je iz napihnjeno hrustljavega kvašenega testa, na debelo premazanega z mlečnim zdrobom in hišno skuto, bo težava. Ker vam bodo prinesli cel okrogli pladenj, vi pa boste zmogli le en njegov trikotnik.

Zakaj obiskati?

Pazite, ko boste zavili pri stari kmetiji k novi, da vmes ne povozite kakšne race, ali da vam zajec ne skoči na cesto, ko gledate levo na zelenjavni vrt, češ, kaj bo pa danes dobrega. Saj dobili boste tako le tisto, kar ima tudi najmlajša rada. In ne zanašajte se na to, da boste jedli, kar sva midva, ali dobili prostor takrat, ko boste vi imeli čas … Zato, skratka!

VINSKA PONUDBA 3

Tudi klet ni klasično turistična! Za prve požirka je stričeva (Jožef Topolšek iz Slovenskih Konjic) suha penina (Buteo) po klasični metodi, k bunki maščobno pivnata gospodarjeva modra frankinja, za govedino s smetanovim hrenom in svinjino s čebulno sladkostjo pa aromatični in zelo suhi traminec. In, čeprav je pri hiši tudi ledeno vino, so k potici (gibanici) pravilno in raje izbrali laški rizling, pozna trgatev.






Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  na magistralni cesti Celje – Maribor v Stranicah proti Vitanju, po 400 metrih desno

Regija:  Štajerska

Značilnost:
regionalno

Naslov:  Križevec 11a, Stranice

Telefon:  +386 (0)3 759 0410

www:  www.kmetija-urska.si

E-pošta:  tk.urska@siol.net

Zaprto:  nikoli; odprto vse dni po predhodnem naročilu

Lastnik:  družina Topolšek

Kuhar:  Vilma Topolšek

Cene:  kosilo 14 evrov (3 hodi) in od 17 evrov dalje (4 hodi, cena je odvisna tudi od vrste mesa)

Jedi:
kmečke pohorske jedi

Dodatno:
prva kmetija v Sloveniji z znakom eko marjetice, sobe, velnes

Leto obiska:  februar 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND