Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (73 od 100)


Gostilna ocenjena 13 krat

Hrana:
13 krat
Vina:
13 krat
Postrežba:
13 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
13 krat
Cena/kakovost:
13 krat

Ocenite gostilno
 

Ljubljanski slaščičarski mojstri – mousse in hruška


Piščančje prsi – s kukmaki in oreščki


Marinirana govedina - nekoč kot tartar, zdaj kot rezine


Jagodicova kreacija – Piranski brancin hladno-toplo


Igor Jagodic, iz Vile Bled v Strelca na Ljubljanski grad

 
Strelec, Ljubljana, 5
Na Ljubljanskem gradu v sredico

Prenova gradu, izgradnja vzpenjače, odprtje slovenske gostilne … Ni kaj, pravilni koraki zgodbe o uspehu kamnite top-lokacije, ki ponuja z višine čudovit pogled na slovensko prestolnico. Zato je bil tudi naslednji (upajmo, da ne zadnji) korak logičen: elitna restavracija. Zdaj ima Ljubljanski grad vse, kar potrebuje glavno mesto, ko se ozre/povzpne navzgor. Kar je Bled izgubil, je Ljubljana pridobila. Kar je Kavalu še manjkalo, mu je Strelec dal. Kar chef zna, to velja, tu in tam.


Prostor naredi vtis. Okrogla oblika, čudovit pogled na Ljubljano skozi okenske line, okrogle stopnice, počasno dvigalo, dolg spust do posvečenega prostora, pogled skozi tla v vinoteko, ki šele bo, znani natakarski obrazi v grajskih oblačilih, zgrafiti Borisa Kobeta na steni, posebej izdelane mize in stoli iz najbolj finega lesa in chef, ki si je v Vili Bled naredil ime in ugled enega najboljših slovenskih kuharjev.

Toda med Vilo Bled in ljubljansko-grajskim Strelcem so razlike! Četudi branje jedilnega lista tega ne potrjuje. Ker Vile ni več (zaprta zaradi obnove, ki se bo morda nekoč začela), je šla večina Jagodičevih jedi z njim v Ljubljano. Tudi njegov prepoznaven, estetski slog dovršenih jedi, polnih podrobnosti, barv in svežine, se, logično, ni spremenil. In četudi za vsem stoji skupina Kaval, ki ima po Ljubljani dovolj restavracij in lokalov, da dobro ve, kaj polni gostinsko blagajno, Strelec ni konkurenca Gostilni na gradu, temveč vrhunskim restavracijam v mestu. Zato je razlika med vilo in gradom predvsem v gostih! To pa je izkušnja, ki si jo takšen chef lahko samo želi.

Krožnik izdaja avtorja

Terina dimljene postrvi, ki pozdravi, je takšna kot amuse bouche v sorodnih restavracijah kjerkoli po svetu. Pokaže, kaj kuhar zna; pove, kaj restavracija pripoveduje. Igor Jagodic zna v ”slaščičarsko” miniaturo skriti preprosto dišavnost slovenske postrvi; Strelec pa pri tem ohrani ob chefovi svetovljanskosti etnološko zgodbo ljubljanske meščanske tradicije. Kruhki, mlečni, ocvirkov, polnozrnat, beli, so še gorki.

Fondin piranski brancin a la tartar je značilna Jagodicova jed. Prepoznavna po krožniku in postavitvi na njem, po kombinaciji sestavin, različnosti tekstur in v preciznosti dodelave, ki ne priznava površnosti ali bližnjic. Brancin je v tartarju in hrustljavem cmoku, povezava je peteršilj, kot pire korena in oljna esenca. Odlično je, ker/ko se vse ujema: hrustljavost s toplenjem, slano s kislim, okroglo z mazljivim, sušeno s pečenim, hladno s toplim … Krožnik, ki izdaja avtorja, pa najsi je nad jezerskimi meglicami turističnega Bleda ali nad megleno sivino bele Ljubljane.

Na drugem krožniku so goveje rezine.  Ker je bil včasih tatarski biftek, se zdaj, namreč, reče tako. Ker ni od vašega mesarja ali izza trgovskega vogala. Ker so jih v blagovnih centrih začeli prodajati iz krajcev na kilograme, so jih kuharji nehali strgati natakarjem. Novi chefi zato zdaj pljučno režejo na trakove in le nežno marinirajo. Na vrhu je rezina hitro opečenih gosjih jeter, klasične tatarske začimbe pa so v kremi (kuliju), ki jo dopolnjuje še hišna marmelada iz rdeče čebule. Kombinacija surovosti in nežnosti je vrhunska; tudi zato, ker je tako preprosto logična.

V topinamburjevi juhi, ki je na gradu papeževa repica, je hrustljavi raviol (spet) dimljene postrvi, sodobnost juhi za ”mestno gospodo po neprespani noči” dodaja še čips topinamburja. Jagodic pozna trende, toda pri njihovem zlaganju se drži strogih in večnih pravil: okusi se ujemajo!

Koline v žepku so drzna jed, kot naročena za zimo, grad, mesto, restavracijo z visoko slovensko kuhinjo. Okusi so nad običajnimi za Jagodica, a izvedba je prepoznavna in chef se svojim kašicam – tokrat iz rdeče pese – tudi tukaj ne upre. Spet zmaga kombinacija okusov – ste vedeli, da gresta dve tako divje izraziti rdeči barvi (kri in pesa) tako družno skupaj?!

Visoko in slovensko

Pečene piščančje prsi s skorjico oreščkov in limonovega timijana ostanejo na jedilnem listu tistim blejskim gostom, ki bi radi v Ljubljani poskusili kaj novega. S tem pa Strelčeva zgodba šele postane prav zanimiva, saj so prsa napoved tistega, kar še prihaja. Če zdaj na grad prihajajo radovedneži, ki jih zanima, v čem se Strelčeva vrhunska visoka slovenska kuhinja razlikuje od preproste (revna, jo vedno bolj imenuje Ana Roš) slovenske kuhinje, ki jo tako uspešno ponuja sosed na drugem koncu grajskega dvorišča, nova grajska restavracija – spomladi obogatena z mizami na mostovžu z najlepšim pogledom na Ljubljano – že postaja sedem dni v tednu stalnica prestolnice, v kateri je konkurenca tudi v elitni ligi vedno večja, kriza pa tudi v glavnem mestu še vedno nič manjša. Zaenkrat je obisk spodbuden – med tednom so bile zvečer polne vse mize, a pri vsaki so govorili (tudi) v tujem jeziku.

Kar postrvjega ni šlo v dim, je dobilo finale v zavitku iz vlečenega testa. Z zlatovščico se je ujela špinača, s kukmaki bučina krema, z ravioli potočni raki, s korenjem sir zbrinc. Morda ne čisto visoko, a dovolj daleč od številnih postrvjih poskusov tam spodaj. V Jagodičevih jedeh je sicer veliko krem in kaš, na njegovih krožnikih ne manjka raviolov in žepkov, kombinacije pa so nove le tistim, ki niso njegovi navijači postali že na Bledu, toda nekaj je jasno: Strelec zadene!

Zato je logično, da se sladica ne zgodi brez sorbeta (malinov na sušeni zemlji iz čokolade) in konča brez pralinejev. Štrudelj v Strelcu je iz karameliziranega jabolka, ki je spečeno v vlečenem testu, v sladkornem (karamelnem) slogu pa sta tudi sladoled in omaka. Seveda, ni enostavno, če mora biti vsaka (znana) jed drugačna, iznajdljiva, elegantna, visoka, avtorska in nova. Zato chef slaščičarsko spretnost dokaže še s čokolado in hruško: čokoladni mousse v kolačku, pečena hruška v želeju, ajda v drobljencu, limonovi listi v sladoledu … Strelec zadeva v sredico!

Zakaj obiskati?

Dediščine z Bleda bo vedno manj in navdihov iz mesta pod štedilnikom bo vedno več. Igor Jagodic lahko na Ljubljanskem gradu zgolj še napreduje, zato je Strelec dobrodošel, nujen in velik prispevek ne več le pri rojstvu, temveč že kar pri napredku nove slovenske kuhinje. Prav godi zapisati nekaj takega v časih, ko vse pa, torej, le ni narobe!

VINSKA PONUDBA 4

Vinsko karto je zasnoval Kavalov vinski svetovalec Gregor Kuralt. Trenutno je na njej 75 etiket, marca prihaja vsaj še deset novih, predvsem svežih vin, ki bodo zato tudi cenovno bolj prijazna. Ko bo končana vinoteka, pa bo, upajmo, tudi vinska karta postala bolj ambiciozna.

Mladi natakar je dobro priporočal vina k jedem (k marinirani govedini chardonnay Vajgen, Dveri pax, 2008, h krvavici merlot, Piro, 2009, k postrvi chardonnay, Mlečnik, 2006, k piščancu Triton lex, Edi Simčič, 2007). Najbolj priljubljeni vinarji: Mlečnik, Edi Simčič, Marjan Jakončič, Tilia, Dveri pax.













Komentar bralcev:

24. 9. 2013: Hrana, osebje, ambient - vse na vrhunskem nivoju
23. 9. 2013: Super postrežba, super hrana v lepem romantičnem ambientu.
9. 9. 2013: Slabo in drago.


Dodatni podatki

Kako do tja:  v gradu, pri vhodu desno

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
nova slovenska kuhinja

Naslov:  Na Grajski planoti 1, Ljubljana

Telefon:  +386 (0)31 687 648

www:  www.kaval-group.si

E-pošta:  strelec@kaval-group.si

Zaprto:  nikoli; odprto od ponedeljka do petka med 11. in 22. uro, v soboto med 11. in 22. uro, v nedeljo in ob praznikih med 11. in 17. uro

Lastnik:  Kaval Group

Kuhar:  Igor Jagodic

Cene:  hladne predjedi 8 do 9, juhe 4 do 4,50, tople predjedi 8,90 do 12, glavne jedi 12 do 19, sladice 5 do 5,50; degustacijski meni 34 evrov (4 hodi), 44 evrov (5 hodov) in 54 evrov (6 hodov)

Jedi:
visoka nova slovenska kuhinja

Dodatno:
Ljubljanski grad

Leto obiska:  januar 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND