Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (58 od 100)


Gostilna ocenjena 12 krat

Hrana:
12 krat
Vina:
12 krat
Postrežba:
12 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
12 krat
Cena/kakovost:
11 krat

Ocenite gostilno
 

Dimljeni goveji jezik in hišna pašteta


Polnjena rulada hišne postrvi s pečeno polento


Pečeno jagnje – krompir iz pečice, zelenjava z žara


Gregor Narat – Jurgov gospodar in Jurgov sladki krožnik

 
Gostišče Jurg, Rogaška Slatina, 3,5
Po rusko v kozjanskih brégih

Natakarji so v belih rokavicah, pod vinom so dolgi peclji in pod svečami brušeno steklo, toda lončena peč je topla, strop je lesen in iz košarice sveže diši po domačem ajdovem kruhu. Čeprav smo med kozjanskimi brégi nad Rogaško, kamor bi sam, brez receptorjevega nasveta, težko našel letoviščar, je pred gostilno, ki je kot kak planinski dom odeta v kamen, cela vrsta hotelskih kombijev, iz njih pa se na toplo kobaca ruska govorica. A niso le Rusi in niso samo turisti, gostišče Jurg je našlo pot, kako zaviti z glavne ceste.



Prva krožnika presenetita. Četudi se izkaže, da najbolj, pokažeta, da Jurg ne le hoče, temveč tudi zna več. Že kako se gospodar suče med ruskimi gosti, kako njegova ekipa prinaša in odnaša, kako ne manjka drobnih pozornosti …; kako je že zunaj, kljub mrazu, veselo, kako domači so gostje, ki so tako daleč doma, kako polno je spodaj in zgoraj, pa čeprav se je navigacija sprva izgubila, da je moral pomagati prijazen domačin.

Kuhamo po domače

Ob dimljenem govejem jeziku je še pašteta, iz račjih in piščančjih jeter, ki jim Jurgovo prepoznavnost dodajajo brusnice, pa čeprav najbrž tudi one od koder govorica. Penasto je in polnega okusa, lep uvod jeziku, ki je drobno in kockasto zrezan, zložen kot tatarec, a seveda je dimljen, hrustljavo premešan z redkvico in pohvalno osvobojen klasičnega okusa čebule, namesto katerega je na vrhu žličnik skute, zabeljen z bučnim oljem in potresen, prav sodobno, s kosmi sušenega vijoličnega krompirja. Če bi Jurg tako nadaljeval, bi bila še zdaj tam.

Tudi terina dimljene postrvi – domače, izza hiše – je iz sorodne lige, čeprav je malo na tesnem (zbita), a spretno ujeta v lastno kožo. Za družbo, razen korenjeve vrtnice na steklenem krožniku, saj se takšnim okraskom ne morejo izogniti tudi drugi krožniki, sta kar dve peni, a bi bila dovolj le hrenova. Pena potočnih rakov ima, pač, previsoke cilje, zato se topi in vodeni ob domačni peči. Kaj veš, morda pa je takšen običaj pri sosedih, saj ob vsakem požirku veselo trkajo s kozarci in vmes zajemajo sapo s kratkimi borovničkami.

Vseeno pa je bil kontrast pri juhi prevelik. Villeroy krožniki in lično majhen jušnik, naj se vidi razlika, toda jurčkova juha je bila mokasta, želatinska, mehka, brez simpatičnega vtisa. Očitno je recept res star – ”mi jo kuhamo po domače”, piše -, toda med starimi zapiski in novimi idejami je pač potrebno usklajevanje. Kar je tudi v Jurgovem priokusu - zadovoljstvo niha, med pristnostjo in prilagodljivostjo, med tem, kar ponuja gospodar in tem, kar želijo večinski gostje. Pa mu tega ne gre šteti v zlo, saj so časi takšni, da razveseli, ko vstopiš tako daleč od glavne (avto)ceste v polno gostilno, a mu je hkrati potrebno vsaj povedati, da ne bi škodilo, temveč koristilo, predvsem (še) več sezonskega in lokalnega vpliva.

Prostor za sladkanje

Med toplimi predjedmi na Jurgovem jedilnem listu, v slovenščini in ruščini, v besedi in sliki, so – ob telečjih jetrcih - tudi odojkove ličnice s šalotko in modrim pinotom. Lepo lepljive, četudi po odojkovo še vedno kompaktne, okusne tudi zaradi nežnih sirovih štrukljev, na katerih pa drobtine niso bile nujno potrebne, in še bolj šalotk, ki so se veselo svetile sredi všečno gostljate ovinjene omake. Jed, ki bi zlahka bila tudi na naslednji strani, kjer so že glavni krožniki.

Ideja s polnjeno rulado hišne postrvi je bila domiselna in ambiciozna, zato bi o njeni izvedli lahko (Jurgovi) še kakšno rekli. Pražene bučke in čemaž sredi zime sodijo pač v preteklost, kjer je že dolgo tudi premoč podmeta, ki s svojo gostoto ni bil prav nič kavalirski do nežnega ribjega fileja. Daleč najboljši v tej izvedbi je bil sam krožnik, ki je z obiljem pravokotne bele ploskve, na kateri je postrvji krog na sredini dopolnjevala polkrožna pečena polenta, očem sporočal, da pri Jurgu ne bašejo, temveč zlagajo.

Jagenjček je bil tak, kot je tudi drugje, kjer v pečico dovolj zgodaj položijo dovolj velike kose, da so prsti lepljivi, usta mastna, nos radoveden, okus, ki se lepi na zobe, pa prepoznaven. Dilema, ali je na takšnem mesnem krožniku lahko še kaj več od klasike z žara (paprika, bučke), je nepotrebna, saj je mesojedcem le še do krompirja, zapečeno pijanega v mesnem soku in maščobi.

Če je do finala Jurgova odlika, da se ne pusti pretentati obilju porcij, pa je pri sladkanju prav razsipen. Le kdo ne bi bil vesel, ko gostje zaploskajo ob pogledu na velike steklene ploskve s toliko sladkimi prekati!? Jabolčni zavitek iz ajdovega testa, orehov štrukelj, hišna panakota, čokoladni mafin, pomarančna strjenka v čokoladnem naprstniku, vaniljeva krema, jabolčna rezbarija, ribezov okrasek, višnjeva omaka, borovničev kuli … Sem še kaj pozabil? Pustite si, torej, še nekaj prostora.

Zakaj obiskati?

Četudi se komu zdi, da Jurg z vtisom elegantnosti sredi kmečke jedilnice pretirava, ni sproščeno le vzdušje, temveč so takšne tudi jedi. Četudi ne uspe čisto vse in čeprav je jasno, da je tako, ker v Jurgovi kuhinji nočejo kuhati vsak dan enako, temveč so radovedni, odkrivajoči, učeči. Prav to pa je, očitno, prava formula v zdraviliškem zaledju, v katerem si tuji gostje ob domačnosti želijo tudi nekaj novodobne uglajenosti. Če ne bi bilo takšnih gostiln, bi slatinskim turistom bilo vsakodnevno pitje vodnih mehurčkov preveč dolgočasno, da bi se še vračali med kozjanske griče.

VINSKA PONUDBA 3,5

Vinske karte sicer ni – ker si želijo osebni stik z gostom, ki jim vinsko priporoča gospodar Gregor -, so pa zato sortna priporočila na jedilnem listu. V ponudbi je zato zmes, nekaj prestižnih, vsem znanih vinarjev, in nekaj lokalnih odkritij, bližnjih in daljnih sosedov; za skupaj 40 etiket. Hišni vinarji so Franci Prah iz Imenega, družina Vrbek iz Tinskega in vipavski Saksida. Najbolj priljubljeni: Šekoranja, Jeruzalem Ormož, Gaube, Valdhuber, Štoka.











Komentar bralcev:

17. 10. 2015: Obisk v sklopu tedna restavracij jesen 2015. Prijetna postrežba, hrana dosega in presega bolj zveneče restavracije. Vsekakor se še vrnemo!


Dodatni podatki

Kako do tja:  iz središče Rogaške Slatine pelje čez Topole in Velike rodne nova panoramska cesta (5 km)

Regija:  Štajerska

Značilnost:
posodobljeno regionalno

Naslov:  Male Rodne 20, Rogaška Slatina

Telefon:  +386 (0)3 581 4788

www:  www.gostiscejurg.si

E-pošta:  info@gostiscejurg.si

Zaprto:  v ponedeljek; odprto od torka do četrtka med 11. in 22. uro, v petek in soboto med 11. in 23. uro, v nedeljo in ob praznikih med 11. in 20. uro

Lastnik:  Gregor in Simona Narat

Cene:  hladne predjedi 6 do 8, juhe 3,50 do 4,50, tople predjedi 5 do 9, glavne jedi 8 do 20, sladice 3,50 do 5

Jedi:
posodobljena regionalna kuhinja

Dodatno:
za prenočišče: Angelina v bližnji vasi Topole

Leto obiska:  januar 2013



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND