Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (59 od 100)


Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
 

Dekonstrukcija - jabolčni štrudelj v kozarcu


Rebrca – brez kosti in s solato


Štruklji – ajdova kaša in kremna špinača


Restavracija Betnava z novo ekipo: Rojko, Mikuž, Koren, Vršič (od leve)

 
Restavracija Betnava, Maribor, 3,5 - ZAPRTO
Štajersko, ne več sredozemsko

Ko Betnava pozdravi v steklenem ambientu sodobnega paviljona na robu mesta, kjer so se okrog Betnavskega gozda, pred radvanjskimi njivami in med spalnim naseljem desnega brega Maribora že zdavnaj proizvodnjo nekoč industrijskega mesta zamenjali trgovski centri, s hrenom, govedino iz juhe in jesensko rdečo peso na kruhu svežega in domačega ajdovega kruha, je jasno, da vedno niso potrebne demonstracije, da se nekaj spremeni. Ko se zunaj še vedno sliši: ”Gotof je!”, so znotraj v restavraciji, kjer je bil biftek včasih 25 evrov, danes kosila po 10, nekdanji povsod prisotni sredozemski trend pa je zamenjala lokalnost. Nova Betnava vabi na kulinarični sprehod med štajerskimi jedmi. V štajerski prestolnici se ne dogaja le župan.


Natakar, ki je službo zamenjal za partnerski najem (ob)hotelske restavracije – ”tako smo si zamislili, zdaj pa bomo videli, če nam bo uspelo …” – preden razgrne jedilni list, ki ni več debel kot njiga, predstavi filozofijo: ”Nič zamrzovalnikov, vse sveže, ribe od Trabeja, sir od Čuša, olje od Kocbeka, meso od Nikla, toda s pašnikov s Svetega Duha!!” Jetrni pašteti nato vtis, ki ni plehko penast, a spet ne krepko zdrizast, še dviguje kruh, ki je pregrešno nevaren, da bo zmanjkalo prostora za nadaljevanje. Predstavitev je restavracijska, okus, ki ga dopolnjujejo bučnice in bučno olje (na servirni žlici), pa gostilniški. In točno za to si, očitno, prizadeva tudi Betnava. Pohorska bunka, obdravska postrv in pohani pišek, toda vseeno drugače, zato je pohorska omleta v kozarcu, stejk pa je le slovenski.

Štajerska drugačnost

V rižu, ki je v restavraciji, tudi štajerski, arborio, ideja z govejim jezikom, ki ni prekajen, temveč svež, ne doda le elementa grizenja, temveč res tudi okus drugačnosti. Le popoprati moraš in na koncu še zgristi sveža zelišča, s katerimi kuhar na nobenem krožniku ne pozabi dodati svojega zapika.

Tudi štruklji so podobno zasnovani. Slika, z vdolbino, v kateri je – ”nimamo zamrznjene, temveč le svežo!” – kremna špinača, okraski, ki so zloženi, sušena zelena, kuhano korenje, sveži žajbelj, in štruklji, ki niso klasični, saj so z ajdovo kašo, je lepa in tudi izvedbi ne gre oporekati spretnosti. Toda, je to dovolj, da bodo gostilniški zapustili stalno omizje? Ali da bodo restavracijski sprejeli papirne serviete?

Pri juhah je ta dilema še najbolj preprosta. Brez gobove juhe ne le na Štajerskem, temveč kar povsod po Sloveniji, ne gre ne v takšni ne v drugačni gostilni ali restavraciji, brez dnevne pa ni niti večerje. Zato v gobovi, ki jo gostijo mešane gobe, ki niso sluzaste, temveč čvrste, v porcelanu, ki je podolgovat, čolničast in skodelast, po vrhu plava le ščep svežega drobnjaka, kisle smetane pa je ob strani dovolj za spremljavo ”po vaši želji”. In zato je dnevna juha zelenjavna in zelo naravna, ker takšne kremne gostljatosti in barvne čistosti ne dasta ne zamrzovalnik ne vrečka. Z opečenim kruhom, ki ni toastano pust, pač pa oljno hrustljav, in sušenim čipsom pese, ki je za piko na i začimben, prav takšna juha Betnavi vliva največ upanja za prihodnost.

Gre namreč za tisti f v gotof … Če bi bil v, bi se še vedno vsi jezili pred televizorjem, ne pa zmrzovali pred Kojakom (najbolj znani mariborski spomenik na najbolj znanem mariborskem Trgu svobode). Prav tega f – pika na i, drugačnost, originalnost, lokalnost – v Betnavi še zmanjka. Še dobro, da so šele začeli. Oziroma, saj pravijo, da bodo jedilni list menjavali na tri mesece.

Štrudelj v kozarcu

Saj so rebrca zanimiva. Ker so osvobojena kosti, so tudi zanjo, ker so sladkana tudi s sojo, so drugačna kot na kmečkem turizmu, in ker imajo za prilogo solato rdečega zelja s smetano, so celo betnavsko originalna. Toda, je to že dovolj? Za drugačno večerjo ob svečah, za rezanje namesto glodanja, za gotof si navadam in tradicionalnosti?

Gosta ni dobro pustiti v dilemi. Gost potrebuje razlog, zakaj se bo vrnil! Seveda, Betnava je svetla, prostorna, moderna, mlada. Je ravno dovolj blizu in ravno prav stran. Ekipa je ambiciozna, in ker si je sama izbrala pot, je tudi motivirana. Kuharja sta dovolj izkušena in dovolj mlada hkrati, zato se še učita in že ustvarjata obenem. Lokalnost, originalnost, celo revolucionarnost, pa je formula novega trenda. Torej se je potrebno čim prej rešiti starih zalog in čim dlje zdržati z novimi idejami. Pa postrv še naprej tako lepo zviti, a bolj z občutkom za pravi trenutek speči. Če je tako sveža kot je iz Selnice do Betnave blizu, mora biti njeno meso nežno, sočno, svetleče. Hrustljavo zapeči in s tem njeno meso izsušiti, jo znajo vsi. Poudariti njeno svežino pa le redki. V tem je originalnost. In v tem je tudi tisti f!

Še največ tovrstnih poskusov je bilo pri sladicah. Zato, ker se jih da okušati z različnimi očmi. Po enih ne hrusta testo, ker so jabolka na zob. Po drugih je testo na zobeh, ker je skrito vmes … Seveda, ni enostavno ”dekonstruirati” najglobjih možganskih zapisov. Če so bio jabolka iz Ruš, je res pohvalno. Ker so kuhana v jabolčnem soku, da ostanejo še čvrsta, je super. Ideja v kozarcu je zanimiva. In cimetova krema na vrhu, če se ne strdi v skorjo, da prepoznavni okus. Toda, bi to zamenjal za svež, vroč, hrustljav, ob robu karamelizirano lepljiv, po vrhu sladko zasnežen, na dnu vaniljevo okopan, jabolčni štrudelj?!

Bi pa še naročil čokoladni kipnik! Kajti, mar niso že ”gotof.si” te povsod enake sladice, ki so se včasih imenovale tiramisu, potem panakota in zdaj fondant? Ne, kipnik se ne more razliti, narastek pa se lahko strdi. A zato ima še bolj čokoladen okus, in na njem je makova krema, pod njim pa omaka suhih sliv, kuhanih v rdečem vinu. Začetek.si!

Zakaj obiskati?

Zanimivo! Ko je Maribor pred šestimi leti dobil župana, je v tistem času dobil tudi Rožmarin; in potem je bila vsaka nova restavracija v mestu le še sredozemska. Dokler ni bil župan gotof in je, spet neodvisno, a istočasno, Betnava spoznala, da mora najti svojo pot. Kajti, kakšna neki štajerska prestolnica je to, če nima štajerske restavracije?! Na svojem (novem) začetku to sicer tudi Betnava še ni, štirje so se odločili prav. Le vztrajati in napredovati morajo.

VINSKA PONUDBA 3,5

Staro in mednarodno vinsko karto bo potrebno še spiti, potem pa bodo ostala le solastnikova ”M-enostavno dobra vina”. Mladi mariborski vinar Gregor Mikuž se je najprej poslovil od tzradicionalno sladkih in ”kislih” štajerskih vin, potem pa je tem novim vinom odprl še novo štajersko restavracijo. Formula je vsekakor zanimiva, saj ponuja na kozarec celotno paleto M-vin, s tem pa tudi drugačnost (kratke hladne maceracije belih vin, dolgo ležanje na drožeh, akacijevi sodi, nefiltriranost, rumeni muškat kot aperitiv). V perspektivi pa bo najbrž potrebno enakovredno vključiti še druge nove Štajerce. Vinski svetovalec je tudi Alan Rojko.







Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  ob Betnavskem gozdu

Regija:  Štajerska

Značilnost:
posodobljeno regionalno

Naslov:  Ulica Eve Lovše 19, Maribor

Telefon:  +386 (0)2 333 4165

www:  www.restavracija-betnava.si

E-pošta:  restavracija@betnava.si

Zaprto:  nikoli; odprto od ponedeljka do petka med 11. in 21. uro, v soboto med 12. in 21. uro, v nedeljo med 12. in 17. uro

Lastnik:  Alan Rojko in Gregor Mikuž

Kuhar:  Tomaž Koren in Marko Vršič

Cene:  hladne predjedi 5,50 do 7, juhe 3 do 3,50, tople predjedi 5 do 7, glavne jedi 8 do 18, sladice 3 do 3,50; dnevno kosilo 10 evrov (3 hodi)

Jedi:
posodobljena štajerska kuhinja

Dodatno:
hotel Betnava

Leto obiska:  december 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND