Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (68 od 100)


Gostilna ocenjena 3 krat

Hrana:
3 krat
Vina:
3 krat
Postrežba:
3 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
3 krat
Cena/kakovost:
3 krat

Ocenite gostilno
 












 
Kokla, Maribor
Najboljše perutničke v mestu

Kokla grill v Europarku: lahko, sveže moderno - Daleč od fast fooda, četudi v nakupovalnem središču - Testenine, solate, piščanci in veliko zelenjave ter zelišč - Tudi za oči: z opazovanjem kuharjev pri delu in pogledom na krožnike

Iz tedna v teden vas vodim po samih oh in ah gostilnah. Vi pa zanje nimate "časa". Raje bi nekaj enostavnega. Nekaj vsakdanjega. Nekaj mariborskega... Ni problema! Tudi Rad Dobrojed bi zbolel, če bi moral vsak dan jesti v oh in ah gostilnah. Pa še za virus, ki se mu v Mariboru reče Europark, ni imun.

Značilnost prehrane v modernih svetovnih nakupovalnih središčih, kakršne posnema Europark, je - hitrost. V glavnem gre pač za fast food lokale. Toda trend gre v novo smer, zdravo, lahko, svežo. In Maribor pri tem ne caplja zada! McDonalds ponuja same "zdrave" tople sendviče, picerija (Al Capone) vabi na testenine, Mehičan (Takos) ne skopari z raznovrstno zelenjavo, pri Kokli pa učijo leteti. S pomočjo zelenjavne in zeliščne pestrosti, obilja solat, domiselnih testenin, modernih kosil ter, seveda, najboljših perutničk v mestu.

Kot iz tuje revije

Današnja moderna prehrana je sveža, lahka, pestra, pod vplivom Sredozemlja, z veliko zelenjave (ki ji je meso, v glavnem belo, le dodatek in ne obratno) in zelišč (svežih, ne posušenih) ter lepimi krožniki, da jejo tudi oči. Najbrž tako učijo v šoli bodoče kuharje. A le redkih se prime. Nič čudnega, da jim je njihov učitelj (s pomočjo hčerk) hotel pokazati to tudi v praksi.

S takšnim konceptom bi bila Kokla v Ljubljani ena od mnogih. V Mariboru pa je (še) izjema. V Mariboru se njen jedilnik še vedno bere kot tuja revija: rižota s pršutom in ovčjim sirom, testenine z rdečo čebulo, suhimi paradižniki, balzamičnim kisom in baziliko, domači špinačni rezanci s prekajenim lososom, domači špecli s slanino v smetanovi omaki, špageti z zelenjavo v curry omaki, rižota z radičem, slanino in rožmarinom v rdečem vinu, bedra brez kosti z zelišči na rukoli, pečene perutničke s parmezanovo skorjo in zelenjava na žaru, zelena solata s piščančjim mesom, skutnimi žličniki, zelišči, praženim sezamom in gorčičnim prelivom... Enako menuji: piščančja jetra z rožmarinom, jabolki, na krompirjevem pireju s pečeno slanino; piščančje rulade z zelenjavo v gorgonzolni omaki, baziliko in črnim ribezom; piščančji file s skorjo iz rukole na stročjem fižolu in koruzi, z omako iz balzamičnega kisa...

Pestrost sedmih kosil

Če je bila beluševa juha bolj pogreta voda z nekaj špargljevega okusa, pa je bila v skodelici, ki je nakazala, da Kokla razmišlja tudi o hrani za oči. Še bolj se je to pokazalo pri glavni jedi, na zavihanem velikem štirioglatem krožniku, z dekoracijo redkvice in marjetic, z prav okusnimi piščančjimi prsmi v rukolini skorjici, ki bi je bil vesel tudi v kakšni bolj "nobel" gostilni..., fižolom, ki ni deloval ozimniško, omako, ki ji je rdeči poper dodal več kot le barvo. Ob pestrosti sedmih različnih kosil, ki nimajo nič skupnega z menznim kuhanjem in prehranjevanjem, je edina težava za bele ovratnike iz mestnih pisarn, da morajo po takšno energijo v nakupovalni center.

Testenine, široki rezanci, z rdečo čebulo in sušenimi paradižniki, so bile preveč zbite, preveč mrtve ali premalo žive, kakor hočete, oziroma preveč povprečne, četudi zanimive vsaj zaradi sestavin. Solata s piščančjim mesom in velikim krožnik je dala zvrhano mero vitaminov, prav navdušila pa je podobno velika brez mesa, z zeleno solato, radičem, rukolo, popečenimi šampinjoni, ovčjim sirom in gorgonzolinim prelivom. Nič čudnega, saj je ata prav danes izdal novo knjigo (Janez Štrukelj: Solate, založba Kmečki glas).

Kljub poudarku na testeninah in solatah pa imam občutek, da je Kokla najmočnejša prav tam, kjer ima večina gostiln v mestu največji problem. Pri glavnih jedeh! Piščančji medaljoni s sirovo skorjico, lečo s špinačo in baziliko, na primer. Pogledam. Slikovito! Poduham. Diši! Poskusim. Okusno! Kombinacija leče in špinače je odlična. In špinača ni odmrznjena, temveč je bila zjutraj še na tržnici. Piščančji file je pod skorjo sočen, četudi bi bila lahko skorja nižja. Že zaradi kruha, domačega, da ga nič ne moti, ker je sredica težja, saj je skorja hrustljava, ki ga ponudijo zraven. Dekoracija iz treh korenjev. Mladih, z zelenjem, na hitro blanširanih in podobno hitro sotiranih.

Cvetno - zeliščni aranžmaji

Pa ne le aviacija. Svinjska ribica s parmezanovo skorjo, zeliščnim krompirjem in drobnjakovo omako, na primer. Skorje so jim nasploh specialiteta. Zato, ker niso razsušene, temveč hrustajo in tistemu, kar objemajo, ohranjajo sočnost. Pa dodatki! Pečeni česen v lupini. Majhni paradižniki, križno zarezani, potreseni s parmezanom in zapečeni. Omake, resda v glavnem na osnovi smetane, vendar z različnimi zeliščnimi okusi. Nasploh, sveža zelišča iz velike vaze v kuhinji, v katero je pogled prost. Pomembno, saj vidiš, ko se ti zdi, da predolgo čakaš, kako se glavna kuharica, njen krepki pomočnik, šefica in natakarica, vsi skupaj, trudijo okrog krožnikov.

Pa tudi "fast food". Ker mi je nekdo prišepnil, da perutničke niso bile dobre, sem jih poskusil. Perutničke, navadne, pečene, s šampinjoni na žaru. Nič posebnega, če ne bi bilo zraven cvetnega aranžmaja in svežih zelišč. Perutničke, tudi pečene, s parmezanovo skorjo, pa so bile nekaj posebnega. Ne le zaradi hrustljavosti, temveč še bolj zaradi pečene zelenjave, zaradi rezanja julien, na dolge in tanke trakove, zaradi pestrosti (raznobarvna paprika, bučke, feferoni, korenje, paradižniki češnjevci), zaradi opečenosti, pravzaprav karameliziranosti. Moje so bile dobre! Naročite, torej, takšne. Če bi le imeli ob papirnih prtičkih še kaj osvežilnega in čistilnega, da se roke do veceja, ki ga v Europarku ni lahko najti, ne bi povsem zlepile.

Boste še kaj sladkega, je vprašala natakarica. Imate kaj novega, smo ji vrnili. Ni dolgo pomišljala. Zadnjič ste lešnikovo rezino in tiramisu (oboje vredno greha: sosedov kuki je dobil resno konkurenco), torej še niste jagod z vanilijevo kremo. Če pa se vrnete še popoldan, bo tudi šarlota.



Dodatni podatki

Kako do tja:  Europark je največji mariborski trgovski center

Regija:  Štajerska

Značilnost:
sodobno

Naslov:  Pobreška 18 (Europark), Maribor

Telefon:  02 320 4190

Zaprto:  Nikoli

Lastnik:  sestri Nataša Binkovski in Simona Zdovc

Kuhar:  Simona Zdovc

Cene:  menuji po 1.600 tolarjev, trije smo plačali 8.500 tolarjev

Jedi:
sezonska, lahka, sodobna mestna kuhinja

Plus:
Koklina hrana ni fast food, temveč povsem spodobna, celo nadpovprečna, celo velikokrat zelo okusna. Ob tem pa še priložnost spoznanja za Mariborčane, da se da zelenjava uporabiti na krožniku še kako drugače kot v odmrznjeni inačici korenja in cvetače, da se da iz piščanca narediti še kaj več od ocvrtega ali pečenega bedra, da so na testeninah lahko še kakšne druge omake od bolonjskih in milanskih, da menu ni nujno najcenejše in najbolj na krožnik nametano.

Minus:
čeprav cene povsem ustrezajo kakovosti, pa je njihova višina za nakupovalno središče malo nad povprečjem, ki preprečuje, da bi še več ljudi uživalo v Koklini avijaciji.

Dodatno:
Europark; mama gre v Koklo, ata v Takosa, hčerka v McDonaldsa, sin pa v Al Capone.

Leto obiska:  2004

Ponoven obisk:  vsekakor; na menu ali hrustljave perutničke



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND