Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (62 od 100)


Gostilna ocenjena 1 krat

Hrana:
1 krat
Vina:
1 krat
Postrežba:
1 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
1 krat
Cena/kakovost:
1 krat

Ocenite gostilno
 

Rock n’ roll – rostbif po angleško, zvitki po televizijsko


Sladkanje – ajdovi žganci z ocvirki in čokoladni Janez


Francoska inspiracija – Telečji pisker


Poklon vegetarijancem - Piramida okusov


Televizija tudi v gostilni – Gostilna išče šefa tudi v Gostilni pri šefu

 
Gostilna pri šefu, Medvode, 2012
Gostje iščejo prosto mizo

Katera slovenska gostilna vsak večer mize trikrat na novo pogrne? Katera ima čakalno vrsto dolgo še v naslednji mesec, pred vrati pa varnostnika, mimo katerega pridejo le tisti, ki so imeli srečo, da so se uvrstili v ipad šefa strežbe? In katera ima pred stekleno kuhinjo polne klopi mladoletnih navijačev, ki z belimi flomastri pišejo velike črke: ”Rok, Andrej, Jani, Džuly, ati, Bine … je car!”? Gostilna pri šefu še ni resnična, čeprav je reality, in je že prava, čeprav je še show. Če bo tako tudi po 10. decembru, potem slovenske gostilne več ne bodo kot so bile.


Toliko sončkov za pop gostilno, ki to sploh še ni?! Tako visoka ocena za kuharsko komuno lakotnikov hitre slave?! Je bilo res tako dobro, ali pa je Nedelov ocenjevalec sicer odklonil sedenje na Šefovem komisijskem kavču, a potem klonil pred vplivom slovenskega holivuda?! V olajševalne okoliščine nama, prosim, štejte, da sva že 12 let brez televizije.

Gostilna je našla šefa

Četudi Bine Volčič s kulinaričnim konceptom Šefa (še) ni uresničil svojega motta: ”Hočem narediti nekaj, kar še ne obstaja. Tako si predstavljam ustvarjalnost,” je televizija našla novo zvezdo. Ki pa ni zvezdniška, temveč strokovna! Pravzaprav je v Šefovi medvoški TV gostilni, kjer kamere vsakega gosta snemajo iz vsaj petih profilov, vse, kar sem si vedno želel, da bi bilo v moji gostilni … Polno parkirišče, da morajo sosedje pisati opozorila na kartonske škatle; aperitiv v predsobi, ker je kuhinja zaradi velike gneče zaplavala in tvoja miza še ni prosta; grelne luči na servirnem pultu, backup ekipa v črnem v pripravljalni kuhinji, šefovi vzkliki: ”Gostje čakajo na mizo, vi pa se tukaj obirate!”; uigrana natakarska ekipa, ki hrani dela čast z velikimi servirnimi pladnji; gostje, ki se niso prišli le najest, temveč tudi nekaj novega, lepega, drugačnega, zanimivega doživet; in napis: ”Fižol je beljakovinska bomba z glasbenimi ambicijami!” Glede tega je Pri šefu poln zadetek! Pa čeprav zaradi tega bodočega zmagovalca popovega TV kuharskega showa najtežje šele čaka.

V Gostilni pri šefu hrana ni najbolj pomembna, kar je ob toliko mladoletnih navijačih tudi logično. A vseeno je Binetu Volčiču uspelo, da je svoje pop-nadebudneže uspel spraviti na nivo, ki natakarjev ne obremenjuje z odnašanjem na pol polnih krožnikov. Vse, kar sva dobila in pojedla, je bilo več kot solidno. Nekaj je bilo celo zelo dobro! Ne nazadnje je Bine Volčič na tej strani pred tremi leti, ko je bil še chef v Moravskih toplicah, v hotelu polnem penzionskih gostov, za svoj a la carte dobil toliko sončkov kot tokrat njegovi TV tekmovalci. A ravno zato bo enemu med njimi brez Bineta prihodnje leto zelo težko!

V gostilni s konceptom ima vsaka jed svoj krožnik, podstavek, zgodbo. Pri govejem rock ‘n rollu je v tem, da mora gost postati chef. Tako kot Bine enkrat pokaže, potem pa se gre Ramseya, ko ne znajo ponoviti, je en zvitek angleško pečenega rostbifa z zelenjavnim nadevom že nared, druga dva pa le razgaljata svojo rožnatost. Ko je tako lepo pečen, da ostane sočen, bi lahko bil tudi debelejše od prosojnosti odrezan. Vseeno je spremljava res tipično tetovirana, saj se mešajo okusi sojine omake, ostrig, aromatičnih kreš. Ješprenjčkovo solato si velja zapomniti! Na rukolo – hvala! – so pozabili.

Solatni twist ima vse, kar mora imeti v gostilni solata, namenjena ženskemu spolu: kraljeve kozice, zeleno solato, mango, papriko in zanj koriander …, torej svežino, barve, blesk, teksture. A pikolovec je na dnu krožnika pustil tudi neprerezano hrbtenico prevelikega lista.

Bučni štrukelj je več obljubljal (”unikaten okus”), kot izpolnil. Oziroma, vino je šlo k štrukljem, a štruklji ne k vinu. Razmočenim, kar pocastim, ni pomagalo, da so bili zunaj popečeni. Okus je bil premalo izrazit (medlost buče in zelene, premajhna različnost konsistence testa in nadeva), tudi zato, ker je bilo pri hladnih predjedeh toliko različnosti in doživetij, tukaj pa vse prepuščeno zgolj bučnemu olju in bučnicam. Premalo, tako po izvedbi kot v receptu! Lahko se jim upreš; tudi tako, da raje naročiš bučno juho, ki jo nadgrajujejo wan tan zvitki s kostanjevim nadevom.

Od Indije do Triglava

Telečji pisker pa je več od piskra. Telečja lička v ragúju prijetno zlepljajo ustnice, pire je prav po francosko-bohotno maslen in zapečen, zelišča v omaki z živahnostjo poudarjajo polnost in krepijo pookus, solata iz rezancev gomoljne zelenjave dodaja dobrodošlo nevtralnost in uči kuharje preciznega rezanja, celoten koncept jedi pa je gostinsko-strateški, saj morajo kuharji zgodaj začeti, če se nočejo pred gosti utopiti.

Piramida okusov treh blejskih chefov, ki seže ”od Indije prek Mediterana do vrha Triglava” je prava učna ura o vegetarijanstvu, tako za gostilničarje kot goste. Ne ”ostanki” od mesa (priloge) ali odtaljevanje zamrzovalnika (industrijska hrana), temveč resen brezmesni recept iz indijskih začimb, slovenske polente, francoskega pireja (tokrat, pravilno, z manj masla), italijanske paradižnikove omake in gorenjske varčnosti (ocvrti rezanci iz olupka bučke).

Nič čudnega, da je pri sladicah, po trikrat obrnjenih mizah, ko je tudi chef lahko šel končno pozdravit svojo novorojenko, storilnost nekoliko upadla. Kdor ni ajdovega sladoleda spoznal že na Bledu, z veseljem pomaže ledene žgance z ocvirki iz ”zemlje” v masovniku s svežo meto, drugim pa je takoj jasna velika razlika med petimi in tremi sončki. Tudi čokoladni Janez je bil prehitro zložen. Zanimivo kombinacijo okusov kokosa (omaka), čokolade in kardamoma (mehka tortica) in manga (sladoled) je zmotila sladoledna kapa/kepa, ki je ni ogrela topla dlan.

Vse skupaj je trajalo natanko dve uri in stalo je manj kot bi v drugi gostilni.

Zakaj obiskati?

Za letos ste tako že prepozni. Zato je ta ocena (skoraj 4 sončki) pravzaprav za potem, ko bo gostilna res imela šefa. In če bo ta šef hotel preživeti, bo moral tudi on poskrbeti ne le za takšno kuhanje, temveč tudi za enako strežbo in – pozor! – cene.

VINSKA PONUDBA 4

Vinska karta premore 37 vin in 14 vinarjev (s prevlado Ptuja), kar je za gostilno, ki bi bila polna, četudi bi poznala le belo in črno, res pohvalno. Še več, snovalci TV showa so se vinske ponudbe lotili enako resno kot so opremili kuhinjo, popisali stene in izbrali natakarje. Blažičeva rebula k solatkam rock ‘n rolla, strukturni triton lex 2007 Edija Simčiča k zahtevnim štrukljem, najbrž najboljša štajerska modra frankinja, Pullus, 2006, k telečjim ličkam in – korajža velja – oranžna Zidaricheva vitovska, 2009, k žgancem. Pribitek na ceno vin: Blažičeva rebula 16 evrov, pri vinarju 7,20.




Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  iz Ljubljane takoj za mostom čez Soro desno, kažipot Verje

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
fusion

Naslov:  Verje 9, Medvode

Telefon:  +386 (0)1 362 1220

www:  www.voyo.si/gostilna

Zaprto:  ponedeljek in torek; odprto od srede do petka med 16. in 22. uro ter v soboto in nedeljo med 13. in 20. uro

Lastnik:  POP TV

Kuhar:  Bine Volčič

Cene:  hladne predjedi 5, juha 5, tople predjedi 5, glavne jedi 9 do 14, sladice 4

Leto obiska:  november 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND