Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (58 od 100)


Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
 

Andorjeva torta nutella


Rezanci z jastogom in stebelno zeleno


Bevete z morski sadeži in zelenjavo


Chef Grega Vovk in Andorjev cvetoči pozdrav

 
Villa Andor, Ankaran, 3,5
Morske jedi z morskim pogledom

Stara vila v cvetju in s pogledom, ki ji ga zavida cela Slovenija. Nihče drug nima tako širnega morja! Za ovinkom je Tržaški zaliv, pred nosom je celoten slovenski ”ocean”. Villa Andor, ki je tudi hotel, sicer polni svoje parkirišče z igralci na srečo, a tudi igralci z okusi, ki imajo radi morske jedi, še posebej, ko so med testeninami, bodo napolnili svoj apetit. Ne jastog, temveč rižota z olivnim oljem je njen favorit.

Natakar nam je kuharja hitro prikupil. ”Eno porcijo vam bo razdelil na tri dele, tako da boste lahko vsi vse poskusili …” Prevečkrat se namreč zgodi, da jim je drugje še prazen krožnik škoda umazati. ”Manjših porcij nimamo!” jih je strah, da bi manj zaslužili, v resnici pa več izgubijo. ”Porcija je normirana in se ne da razdeliti,” se izgovarjajo, kot da ne bi sami delali le na pol.

Andorju pa ni bilo škoda umazati novih valovitih, podolgovati, okroglih, snežno belih krožnikov (in jih tudi pogreti!), na katere je chef Grega položil celotno jesensko ponudbo. Kako malo je potrebno, da je tudi preprost pozdrav z ribjo pašteto rdečkaste barve na opečenem kruhu prijaznejši od hazarderskega adrenalina, ki pod nogami poganja enoroke avtomate, da vneto praznijo zasvojene žepe. Villa Andor izza svojega romantično osvetljenega pročelja združuje dve nasprotji: živčnost casina, ki polni cesti iz Trsta proti Debelemu rtiču, in mirnost restavracije, v kateri v kotu večerja celo koprski župan, pa čeprav se mu Ankaran hoče odcepiti … Nič čudnega, da je tudi naša večerja imela dva dela.

Pomarančna morska rižota

Tunov carpaccio z jabolkom in medom ter sipice s črnimi olivami na koromačevi peni je bil spodbuden uvodni pogled v ponudbo restavracije, ki ima na jedilnem listu vse, kar imajo tudi drugi morski zapriseženci, a vseeno glavnemu kuharju dopušča, da tu in tam doda še kaj svojega. Pri sipicah, ki so bile dovolj mehke, da se jim je tudi črna začimbnost oliv podala, je bil ob hrustljavosti ocvrtih bučkinih rezancev to predvsem koromačev pire, pa četudi ni bil ravno pena. In tudi klasični karpačo tuni na rukoli so jabolka z medom, ki bi sicer bil lahko še bolj korajžen, dodala prepoznavnost.

Še bolj so Andorjeve bevete klasika, ki vedno najde navijače. Ker imajo omako, ki se ni obirala, zato je ohranila še jeseni paradižnikovo svežino, in morje, ki je res pred vrati, zato so v njem kaneštrele, sipice in kozice, vse majhne, toda dovolj prijetno gostljate. Le strojno-množične testenine bi lahko zamenjali s sveže-jajčnimi izpod domačih rok. Velja tudi za rezance s hišnim receptom jastoga, ki ga je sicer znova odlikovala okusno gostljata omaka s pravim razmerjem paradižnika in morja, v kateri pa se je stebelna zelena z zgolj posipno vlogo počutila nelagodno.

A saj je bila višek večerje rižota! Ne zaradi casina, pač pa zaradi nje je treba v Ankaran! Rižota s škampi in pomarančo se je morskemu (kuharju) Vovku resnično posrečila. Pomarančna lupinica in Lisjakovo olivno olje, ki ga je prav tako aromatizirala pomaranča, sta spodbudila sladkost škampov, ki so se dobesedno kobacali sredi rižotnega riža, ki je na dnu krožnika pustil neizpodbiten dokaz – ko zmanjka sredice domačega kruha, dobiš na računu popust, ker ni potrebno pomivati krožnikov.

Hobotnica izpod pepela

Jurčki na žaru pa so, žal, napovedali še drugi del. Saj so se kozice trudile, a ni šlo preglasiti grenkih in spužvastih jurčkov, pa četudi je jesenska mesečina še tako lepo osvetljevala mirno valovanje morske gladine. Na gladini krožnika se je pač divje zvijala le dolgočasna rukola.

Tunina v sezamu je ostala nerazumljena. Debel kos, pravi biftek, pod jesenskim površnikom, ki sicer tudi ob morju pride prav, iz sezama ni uspel ohraniti ne rožnatega nasmeha ne sočnega vtisa, to suhost v ustih pa je še podkrepila priloga. Kje drugje bi bili takšni domači bleki iz ajdove moke prijetno presenečenje, tukaj pa so le zapolnili praznino surovega zeljnega lista, ki pod njimi ni imel, seveda, kaj iskati.

Pa kaj, smo se tolažili, saj prihaja še hobotnica, ki bo pod črepnjo, vsak četrtek v Andorju, z vročim pepelom debelo pokrita, ohranila toliko sočnosti, da bodo brbončice spet veselo zaplavale. A kaj, ko se je vsa omaka nekje drugje razlila … Je bilo kuharju več do beline krožnika kot do rdečih lic zadovoljnega gosta, da je debeli krak osamil vsega dobrega in mu pustil le malo opitega krompirja in korenja, ki pa sta prav tako pogrešala življenjsko tekočino? Zamujena priložnost!

Tudi v sladkem delu je ostal podoben priokus: kuhar bi rad drugače, a zato se še mora učiti. Millefoglie so res ”po naše”, a izpade, da le zato, ker so se med zlaganjem tanki lističi zlomili in se je nekdo znašel ter jih preprosto zapičil v grmado vaniljeve kreme. Boljši je bil kostanjev mousse, čeprav mu je prav tako manjkalo umetniške žilice, a sta se zato okusa, kostanjev v peni in karamela v omaki, ujemala. Ker je bilo 1:1, smo poskusili še torto nutella. Biskvit je sicer pust, a krema te spomni na vrtec.

Zakaj obiskati?

Razlog za obisk v Andorju ni le na široki terasi nad širnim slovenskim morjem (ali v casinu), pač pa tudi v jedeh, ki jih italijanski gostje naročajo za ”primi”. Pašte in rižote so, namreč, res prima, zato niti ni pomembno, kaj in kako je po njih. Pa tudi cvetoče rože pred vrati povedo, da je za njimi prijazen nasmeh.

VINSKA PONUDBA 3

Poštni naslov Andor opravičuje s 65 etiketami zgolj primorskih (15) vinarjev, med katerimi pa ni najbližjega soseda. Vinsko svetuje Martin Vuk, ki ima ob hišnem vinarju Davorju Kristančiču največ dela z vini Santomas, Dorijano in Robi Korenika, Vinakoper, Blažič in Tomažič Vrhpolje. Posebnost je cel list arhivskih vin in posebnih letnikov, med katerimi bodo zbirali našli tudi Movijino Veliko belo, 2004 (za 120 evrov).



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  na koncu Ankarana, ob cesti proti Debelemu rtiču

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
morsko

Naslov:  Vinogradniška pot 9, Ankaran

Telefon:  386 (0)5 615 5000

www:  www.andor.si

E-pošta:  villa@andor.si

Zaprto:  nikoli; odprto vsak dan med 11. in 23. uro

Kuhar:  Grega Vovk

Cene:  hladne predjedi 7 do 8, juhe 3 do 6, tople predjedi 8 do 15, glavne jedi 8 do 19, divja riba 50 €/kg, sladice 3 do 6; degustacijski meni 30 € (4 hodi) in 50 € (6 hodov)

Jedi:
primorsko-morska kuhinja

Dodatno:
hotel s 14 sobami in igralni salon

Leto obiska:  oktober 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND