Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (57 od 100)


Gostilna ocenjena 30 krat

Hrana:
29 krat
Vina:
28 krat
Postrežba:
30 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
29 krat
Cena/kakovost:
29 krat

Ocenite gostilno
 

Hladne predjedi – tudi za domov


Črna rižota s sipo – za žig okrog ust


Cvrtje in ribji ražnjiči – morje na plošči


Veseli Valentinovi obrazi – v sredini lastnik Klemen Ušeničnik

 
Restavracija Valentin, Ljubljana, 3.5
Iz ribarnice na mizo ob tržnici

Ljubljana nima morja, Ljubljanica pa ne rib. Kaj, torej, narediti, da bo ribja ponudba v prestolnici sveža in lokalna? Valentin ima na obali ribiča, v preddverju nove gostinske pridobitve na ljubljanski tržnici pa ribarnico. Ko drugi cvrejo lignje, pa čeprav je goveja juha iz domačega hleva, se je Valentin najprej naučil ribjega posla in ga šele potem nadgradil v gostilno. Njegova juha je ribja in škampova, od mesa pa je le pršut. Specialist!


Če stopite siti iz gostilne in vas mimoidoči z nasmehom opazujejo okrog črnih ust, je to znak, da ste dobro izbrali. Črna rižota je vedno najboljši test gostilne, ki se ima za morsko. Lignje cvreti zna vsak, ribo odmrzniti pa tudi. A za očistiti sipo si je potrebno umazati roke … Črnilo iz plastične vrečke ne da prave omake, črnilo iz sipine vrečke pa ne gre v hladilnik. Valentinova črna rižota s sipo je rižotno kremasta in polnočno črna, sipa pa je mehka in voljna, zato se ne čudite, če je na Vodnikovem trgu vedno več črnoustnežev!

Svež in dolg seznam

Seznam je dolg in zato je jasna razlika med ribjim pladnjem, ki v drugih gostilnah kroži od mize do mize, in ribarnico, ki je v Valentinu preddverje restavracije. Tretji razred: salpa, pic, šur, lokarda; drugi razred: ovčica, pagar, morska lastovica, ribon, oslič, palamida, morski golob, ugor, raža, velika trilja, morski pes, mali škampi, kozice; prvi razred: škarpena, kovač, zobatec, orada, brancin, romb, kirnja, morski list, morska spaka, tuna, gof, mečarica, veliki škampi. Pa je to šele svež jadranski spisek, saj se cel Valentinov jedilni list s sto jedmi na dveh straneh bere kot ribja enciklopedija. Klemen Ušeničnik se že 25 let ukvarja z veleprodajo morskih prebivalcev, zato nima v Kopru le stalnega ribiča Milana, temveč tudi dobre zveze v hrvaški Istri, Kvarnerju, Dalmaciji in hitre prevoze z oddaljenih oceanskih obal.

Slovenija ima kratko morsko obalo, pa še EU je edini ribiški barki obsodila na smrt (razrez), toda ni ga junaka med slovenskimi gostilničarji (vsa čast izjemam!), ki bi si upal z jedilnega lista izpustiti tri magične besede: sveže morske ribe … Rezultati so znani, povprečen slovenski jedec ima od rib tako najraje tržaško omako. Pravzaprav idealne razmere za ščuko, pardon, Valentina, da razburka takšno morsko gostinsko ponudbo.

Valentin je drugačen, ker je bil za to rojen! Najprej so bile ribarnice okrog Ljubljane, šele potem je prišel v središče, kjer je na tržnici v začetku leta odprl ribarnico in delikateso, avgusta pa v hiši, ki sta jo lastnika kupila in prenovila prav v ta namen, zakuril še ogenj v odprtem kaminu z žarom na drva.

Toda Valentin, vseeno, ni (dalmatinska) konoba! Takšne majhne in domačne, preproste in ribje, krčme in okrepčevalnice, ljubljanska tržnica pod Plečnikovimi arkadami in okrog njih že ima. Z Valentinom pa je Vodnikov trg, tudi pod oboki in tudi s ponudbo, ki jo imajo drugi, dobil restavracijo, ki ni le specializirana, temveč je po svoje tudi zelo sodobna. To kaže s svojo podobo, ki je na pročelju urbana in oblikovno domišljena, od znaka do črk, od oken in vrat do luči in tlakovcev, v notranjosti pa z mizami in stoli minimalistična, z morskimi okraski na stenah zmerna in s kaminom, opeko ter osvetljavo domačna.

Nič čudnega, da je Valentin hit že od prvega dne. Od devetih do treh so malice in hitra kosila, popoldan so mize na tržnici, zvečer pa polna omizja turistov in Ljubljančanov pod oboki. Stene so visoke, luči so nizke, stoli so trdi, mize so majhne, ravno pravi ambient za glasne pogovore, ki globoko odmevajo, da se sprva ne slišiš, potem pa si vesel, ker je kriza ostala pred vrati.

Izberete in pošljete v kuhinjo

Ostrige so v drobljenem ledu in globokem krožniku. Nekaj morja so do Ljubljane sicer že izgubile, toda še vedno so zelo sveže in z nekaj kapljami limonovega soka vrhunsko osvežilne. S tem pa je že konec vsega tistega, kar bi v Valentinu vleklo na ”fino” stran. Kruh je domač in skorja je debela, bakalar na belo mazljiv, da je dobro, ker je ribarnica odprta tako pozno kot gostilna, saj bo še za domov. Hobotnico v solati začinja le olivno olje, vse drugo bi bilo, seveda, odveč, saj je mehka in sočna, kot je lahko le tam, kjer je na vsaki mizi. Nasploh je Valentinov delikatesni del vreden prijetnega pogovora ob kozarcu malvazije, zato bi bilo škoda preskočiti kar na njoke z mesom jadranske rakovice, ki je nimajo vedno, kar je dober znak svežine, in izpustiti marinirane sardele in inčune. V tem je ravno prednost specialistov kot je Valentin – ni drugih skušnjav kot le morske (z nekaj sladkovodnimi izjemami).

Kozice v mornarski omaki so pokazale, da je Valentinova kuhinja majhna, kar je lahko tudi dobro. V majhni kuhinji, namreč, ni prostora za velike podvige. Valentin se ne gre visoke kulinarike, zato z morskimi sadeži opravi na hitro, toda dovolj spretno in z občutkom, ki na krožnik ne odlaga postanosti, v zrak pa ne (preveč) olja. Čeprav kozic ni pordečil žar, temveč kuhanje, in četudi je mornarska omaka znana po rdeči barvi od vina in gostoti od dolgega kuhanja, je Valentinova dobra, ker ji češnjev paradižnik da svežino, kapre, v obliki majhnih popkov, ne nadomestnih večjih plodov, pa okus.

Za glavno jed pa se je v Valentinu najlepše in najboljše malo sprehoditi. Če imajo druge (morske) gostilne pri vratih hladilne vozičke z ribjo razstavo, ima Valentin pri vhodu kar celotno ribarnico. Jastogi še migajo, ribe so še v krču; izberete in pošljete v kuhinjo, kjer so na izbiro žar (na drva), pečica (v soli) in lonec (kuhano).

A tovrstnega naročanja, ki je zagotovo nadgradnja kazanja vedno istih rib pri mizah, se bo potrebno šele privaditi. Zaenkrat, se zdi, tudi Valentinovi gostje najraje naročajo vsega po malem in na ploščah; eni, ker tako delajo tudi pri mesu, drugi, ker bi radi čim več preizkusili. Slednje se vsaj v najinem primeru ni izkazalo za modro. Želja po ”malo cvrtja” se je spremenila v veliko ocvrtih lignjevih kolobarjev s tržaško in tatarsko omako, ki so jim družbo delale ocvrte sardele, skuhane v ne dovolj vročem olju, položene na neogret krožnik. Brez navdušenja je minilo tudi srečanje z ribjimi ražnjiči prvega razreda, ki sicer veliko napovedujejo - jadranske kalamare, jadranske kozice, rep morske spake, tuno, hobotnico, jadranskega osliča, škamp, zobatca in brancina -, a niti štetje niti okušanje ni zaznalo celotnega spiska. Predvsem pa se takšne raznolikosti ne da hkrati in istočasno speči; nekaj je premalo, nekaj pa preveč. Še toliko bolj, če se namesto gradel v kaminu uporabi žar-ploščo v kuhinji.

Glede na to, da vsebuje Valentinov jedilni list glavnih morskih jedi več kot 40, po njih ne pričakujte preveč. Poudarek je na ribah, a vseeno ni štrudelj klasično jabolčni, temveč sezonsko breskov. Konča se pri Valentinu tako spet v ribarnici – ko kupite ribo še za domov.

Zakaj obiskati?

Valentin bo/je zgodba o uspehu. Ne obljublja preveč, a kar ponuja, je na pravi lokaciji, s pravim konceptom, v pravem ambijentu in z vsem znanimi okusi. To je restavracija, v kateri veš, zakaj si tam in kaj boš dobil. Ni le cvrtje, a tudi niso le fileji. Takšno ponudbo, iz ribarnice na mizo, bi potrebovali tudi na obali!

VINSKA PONUDBA 3

Valentin je pri vinski ponudbi bolj konoba kot restavracija, saj je v kozarcu največkrat odprto, Hrvatinovo (malvazija, refošk), a kar je buteljk (17), točijo vse tudi na kozarec. Izbor je, logično, primorski, vina pa pretežno sveža. Najbolj priljubljeni vinarji: Hrvatin, Dušan Kristančič, Ščurek, Tilia, Kabaj, Vinakoper. Pribitek na ceno: malvazije, Pucer z Vrha 16 evrov, pri vinarju 7





















Komentar bralcev:

17. 9. 2014: Male porcije, ogromne cene in so cepljeni proti brzini!!!
17. 9. 2014: Zelo so me razočarali.
18. 6. 2014: Sem slišal, da je (bila) top restavracija, vendar jim letos nekaj zelo zelo škripa.
28. 3. 2014: Hrana super ,ambient zelo lep ,postrežba hmm natakar zelo samovšečen,brez prave uniforme škoda ker odbija goste.
1. 3. 2014: Excellent red wine (resfosk) from Hrvatini, good service with a smile, reasonable price, not noisy, attractive enviroment..can recommend grilled king prawns.
15. 1. 2014: Dnevno kosilo razočaranje: namesto na tabli obljubljenega fileja orade morski pes, zraven pečen krompirček, oboje nerazumljivo grenko, ne vem, kako je kuharju uspelo? Stara roba naprej? Na mizi ne prav čist prt. Vino sicer dobro, a kaj, ko je količina enega kozarca ustrezala dozi za konjak. Osebje brezosebno. Razočaranje, ne vidim niti najmanjšega razloga za ponovni obisk. Škoda.
11. 9. 2013: Zaenkrat po treh obiskih bili ruski kolegi zelo navdušeni. Ponudba je vedno sveža, cene ne grizejo, jedilni list pa kar zanimivo dolg.
2. 9. 2013: Po večerji v restavraciji nama je bilo slabo, nočno bruhanje, vsaj kalamare bi lahko znali pripraviti...hvala za lepo postrezbo...ampak žal v vašo restavracijijo ne vem če bom kdaj se stopila Lp
23. 8. 2013: Hvala za lep poletni večer...hvala za izredno POSTREZBO vse pohvale...
22. 7. 2013: Odlično postrežba ... hvala predvsem suhemu natakarju ... še tako naprej...
13. 7. 2013: poraz, hrano nismo niti dočakali, ker smo po eni uri čakanja zapustili restavracijo. Natakarji neprofesionalni, ne ozirajo se na to kdo je prej prišel, v zagovor pa trosijo neumnosti, da se je kuhar zmotil.
3. 7. 2013: Neprijaznost in neprofesionalnost strežbe. Šolski primer, kako strežba uniči dobro restavracijo.
4. 6. 2013: Restavracija je res obetala, a kvaliteta ponujenih jedi ne dosega cen. In da natakarjev sploh ne omenjamo, ne obvladajo svojega posla, so počasni, predrzni in ne razumejo, da je gost kralj in nikakor obratno!
25. 5. 2013: daleč preplačan šanpjero/kovač, sicer korektno pečen, a star vsaj 5-6 dni, tudi po priznanju osebja. To veš, kadar ribe ni zamočil kuhar, a nima nobenega okusa po morju. Kot da bi jedel stiropor. Čista molža.
6. 4. 2013: quality, price, surroundings all well above very good ... in fact one would be hard pressed to find an establishement of such quality anywhere.
5. 11. 2012: Ambient je super, hrana (sploh malice) dobra in poceni. Veš po kaj prideš, in potem to tudi dobiš. Zna biti pozimi edino gužva, ker precej malo miz notri. Karkoli vesel sem, da je taka restravracija v Ljubljani.
25. 10. 2012: Mislim, da restavracija je dobra in da še veliko obeta. Kar tako naprej.


Dodatni podatki

Kako do tja:  na koncu ljubljanske tržnice

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
morsko

Naslov:  Vodnikov trg 5, Ljubljana

Telefon:  +386 (0)59 041 111

Zaprto:  nikoli; odprto od ponedeljka do petka med 10. in 23. uro, v soboto med 9. in 23. uro in v nedeljo med 12. in 23. uro

Lastnik:  Klemen Ušeničnik in Dragica Grm

Kuhar:  Stevo Godar

Cene:  hladne predjedi 4 do 9, juhe 2,80 do 4,90, tople predjedi 8 do 18, glavne jedi 7 do 19, sveža riba 39 do 59 €/kg, sladice 2 do 4 €

Jedi:
morska kuhinja

Dodatno:
ribarnica in delikatesa

Leto obiska:  september 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND