Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (53 od 100)


Gostilna ocenjena 4 krat

Hrana:
4 krat
Vina:
4 krat
Postrežba:
4 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
4 krat
Cena/kakovost:
4 krat

Ocenite gostilno
 

Morske dobrote v padeli – aluminijasta ponev s polento in morskimi sadeži


Mousse iz grškega jogurta – na svežih smokvah iz domačega vrta


Brusketa – popečeni kruhki s paradižniki in mocarelo


Biftek Gušt – argentinska govedina, istrski tartufi, francoski sir


Sladki Gušt iz izolskega drevoreda – levo je lastnica Marja Černe

 
Gušt, Izola, 3
Z guštom, na kopnem in morju

Na Belih skalah, v Mesečevem zalivu, vse do Strunjana, na jahtah in barkah, ko se zgodijo žejne in lačne ”nesreče”, od praznega hladilnika do pobeglega kuharja, ne kličejo več SOS, temveč kar Gušt morje … Dostava hrane in pijače s čolnom v slovenskem morju okrog Izole! Ekipa Gušta je polna originalnih idej in podjetniške ambicioznosti, zato izolska picerija ob testeninah v senci prvomajskega drevoreda ponuja tudi padele in lavin žar.

Domači poznavalci so jih priporočili zato, ker ”imajo lepe krožnike”. Če imaš picerijo in delaš promet s paštami, je to pomembna lastnost, ki dela razliko. Ko premnogi še zmeraj stavijo le na količino, Gušt počne to z guštom. Pozna se ženska roka, ki ji za dve majhni brusketi ni žal velikega krožnika z obiljem prazne beline, saj sta kruhka sveže popečena, paradižniki so češnjevi, mocarela pa se vleče od mize do ust. Sveža bazilika na opečencih je sicer okras, ki ga je potrebno prijeti v roko in gristi, saj se oblikovalka ni spomnila, da bi bilo še boljše, če bi jo zrezala na tanke rezance, ki bi bili več od suhega zeliščnega posipa. A važno je, da pri belo-rdeče-zeleni kombinaciji ne (z)manjka origanov okus. Imajo pa bruschete še s feto in bučkami ter s tartufi in briejem.

Slanuše iz solin in raviolov

Gušt je gostilnica, kakršnih je pri nas veliko. Ni italijanska, čeprav stavi na sosedove recepte, ni slovenska, čeprav ima tudi štrigole, ni morska, čeprav ne manjkajo škampi, hobotnica in Piranski brancin, ni hitra, čeprav ima majhne, velike in maxi pizze, ni vzvišena, čeprav ima tartufe na kruhu, siru in mesu. Je pač rezultat današnjega časa, ki ima od več hodov raje večje porcije, od chefovske kreativnosti pa laično iznajdljivost in sezonsko domišljijo. A Gušt ne bi bil za gušt, če k temu ne bi dodal še nekaj lastne pristnosti.

Zato je škoda, ker so domači ravioli – sami delajo še fuže, štrigole, njoke – z morskimi šparglji zamudili lepo priložnost. ”To niso tisti šparglji …” je opozoril natakar, ki ima pri Guštu še to pomembno funkcijo, da gostom privarčuje za naslednje kosilo. Center mesta, ozke stranske ulice in redarji ves čas na preži. ”Parkirišče je tukaj čez, ob morju, in prva ura je zastonj!”

Tako bi morali tudi ravioli pokazati! Da so slanuše iz sečoveljskih solin! Na pogled so res podobne tankim divjim špargljem, kar pa vedo le tisti, ki so kdaj nabrali že oboje. Guštovi ravioli pa so osočnik (salikornijo), ki jo drugje najraje vlagajo v slanico, skrili v notranjost (nadev), okrog katere je bila sicer okusna domača testenina. Vsaj nekaj vejic na vrh, za uk in poduk, bi ustvarilo jed, ki se je pri nas, le zakaj, še nihče ni spomnil.

Spodbujeni s toliko radovednosti, smo se pri Guštovih testeninah še kar zadržali. ”Čisto preproste pašte” je zanje lepo in pravšnje ime, saj kuharji res ne komplicirajo, pri uporabi sestavin pa so iskreni. V konkurenci od pomidorja in bazilike do tune v ratatouille omaki s feta sirom so bile bevete z vongolami na ravni dolgega in ozkega kovano-železnega napušča na okrasto-oranžnem pročelju stare izolske zgradbe z zelenimi okni in belimi vrati (preprosto in domačno), ki ponuja prijetno senco majhnega parka v samem centru Izole. Fuži s škampi, pomodorini in pestom pa so bili še nad tem, skrbno in precizno zvita testenina, res škampi in res omaka, rahlo pekoča in škampasto-rožnata, ki je z okusom morja vroče napolnila fuže, da je bilo grizenje še sesanje, ki je z guštom opeklo jezik.

Naj ob tem štejem za zlo, ker se je škampom videlo črevo? Žal ali pa prav, to je pač del naše, jadranske folklore, ki tudi tako pove, da so škampi naši (in sveži), rakovi repki pa indonezijski (in zamrznjeni).

Smokve iz našega vrta

Padela je Guštova alumijska ponvica, zaradi katere je obisk te izolske gostilnice z dodatkom morskega, sladkega in hišnega cateringa, posebno doživetje. In ravno v tem je glavna odlika Gušta, ki ga dela drugačnega. Krožniki so res lepši kot pri sredozemsko-italijanski-pašta-pica-konkurenci, ki je, naj bo na morju ali kopnem, ne manjka na nobenem slovenskem vogalu. Četudi drobni karo ni ravno morski motiv, ima ptičja perspektiva nad polno padelo morskih dobrot in polente svoj posebni gušt, ki ga ne omaja niti dejstvo, da bi takšna paradižnikova omaka s hobotnico, dagnjami, vongolami (srčankami) in majhnimi celimi škampi na navadnem krožniku bila deležna neprimerno manj publicitete. Saj jemo tudi z očmi!

Mnenja, kaj oči porečejo o Guštovem bifteku na popečenih kruhovih rezinah, pa so že deljena. Velika skladovnica za ene, lepa porcija za druge … Kakorkoli, s tartufi, seveda črnimi, saj je poletje, pa niso škrtarili. Bili so tanko naoblani in radodarno potreseni. Seveda z vonjem in okusom niso izstopali, a to je tudi dobro, ker jih niso sintetično popravljali. Sira – brie je pri Guštu bolj popularen od parmezana, ki je bil na testeninah premlad, premehek in premalo gušten – je bilo preveč, kruh je bil predebel, biftek pa je bil prepečen. A vseeno, stavim, da imajo Guštovi gostje prav takšnega radi! Da iz mesa ni tekla ”kri”, ni bila zahvala le predolgega vpliva vroče lave, pač pa gre hvala tudi dovolj zorjenemu govejemu mesu, ki v Izolo prileti z argentinskih pašnikov. Je že tako, da je to med ljubitelji slovenskih stejkov postala pomembna referenca.

Ne nazadnje pa tudi kombinacija okusov, od rukole na dnu, do tartufov na vrhu, predvsem zahvaljujoč topljivemu kremastemu siru, ki ima ravno prav blago-pikanten okus (v skorji), da ni le ”zdenkast”, ni za podcenjevati. Lahko je, skratka, prav lep večer, če si takšen biftek naročiš priveslati do petdeset jahtnih čevljev s pogledom iz Mesečevega zaliva na slovensko obalo.

In se zatem še z Guštom posladkati. Tudi tukaj se pozna ženska roka … Guštove sladice niso le drugačne, temveč tudi boljše! Pravzaprav so najboljši del te majhne izolske gostilnice z velikimi idejami. Mousse iz grškega jogurta bi sicer lahko bil tudi manj sladek, a že ideja, položena na sveže smokve ”iz našega vrta” in okrašena z dišečimi cvetovi … In nato še čokoladna tortica, prekrita s peno mlečnega cveta, prelita z malinovo omako in začinjena z razbohotenim (ješčim) cvetom maslenke! Pri Guštu vam sladice predstavijo kar z veliko tablo, na katero s kredo sproti pišejo, kar sladko in sezonsko ustvarja Guštova chefinja Marja. Četudi je le prva ura parkiranja zastonj, se splača doplačati in posladkati.

Zakaj obiskati?

Za lastnike jaht, ki so se naveličali lastnega kuharja. Za domače jedce, ki so se naveličali odmrzovanja. Za sladkosnede, ki so se naveličali petnajstih vrst sladoleda čez cesto. Za lačne, ki so se naveličali pašt, zrezkov in omak z vedno istim okusom.

Vinska ponudba 2,5

V piceriji je pivo (posebna nemška piva Augustiner, Benediktiner, Koestritzer) pred vinom, a vseeno je na karti nekaj lokalnih malvazij in refoškov, ki jih prispevajo sosedje Vinakoper, Steras, R&D Korenika ter Zaro.



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  v centru Izole, ob krožišču

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Drevored 1. maja 5, Izola

Telefon:  +386(0)51 383 666

www:  www.gostilnica-gust.si; FB (Gostilnica Gušt)

Zaprto:  nikoli; odprto vsak dan med 11. in 23. uro

Lastnik:  Jaz in Božo d.o.o.

Kuhar:  Marja Černe

Cene:  hladne predjedi 3,50 do 8, juhe 2,50 do 3,50, testenine in rižote 5,50 do 11, glavne jedi 9 do 19, sladice 3,50

Jedi:
sredozemska, italijansko-primorska kuhinja

Dodatno:
catering; tudi na morju

Leto obiska:  julij 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND