Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (38 od 100)


Gostilna ocenjena 1 krat

Hrana:
1 krat
Vina:
1 krat
Postrežba:
1 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
1 krat
Cena/kakovost:
1 krat

Ocenite gostilno
 




Dimljena postrv s hrenovim namazom


Gostilna ob kartuziji že od 1467. leta

 
Gostilna Gastuž, Špitalič, 2012
V najstarejši slovenski gostilni

Bila je sobota, torej je bila na vrtu poroka. Ograja na mostovžu proti kartuziji je bila cvetlično okrašena, zeliščni vrt ViviSana pred Žičko kartuzijo je vijolično cvetel, lesene klopi pred Gastužem so bile pražnje zasedene, z nageljčki, kravatami in visokimi petami, na tablici največjega avtomobila je pisalo Nevesta, in še najinemu so okrasili stransko ogledalo. Iz najstarejše gostilne na Slovenskem (od 1467!) so nosili velike pladnje, ki so dišali po ocvrtem piščancu. Skoraj rajsko!


”Najstarejša gostilna na Slovenskem” zveni vsaj tako pomembno in slavno kot najstarejša trta na svetu. Zdaj v času evropske prestolnice kulture, a tudi sicer, je modra kavčina z Lenta glavna mariborska atrakcija in čeprav je Drava skozi Hišo stare trte speljana po tapisonu in žlahtne kapljice najstarejše trte na svetu, ki jih vsako leto v mošt stisne uradni mestni viničar pa gredo namesto na dražbo v kakšen Sotheby za darilo kakšnemu protokolantu, je Stara trta vseeno – nekaj. Kaj pa Gastuž? Oziroma: kaj pa imate danes sladkega? ”Palačinke!” Kaj pa klošterska ajdova tortica? ”Te pa danes nimamo. Kuharica je zjutraj ni naredila…” Pa ravno danes. Ko imajo odprto le dva dneva v tednu …

Imena iz Otokarjevih časov

Ko prelistaš Gastužev jedilni list, ti je jasno, da nas je za mizo premalo. Gastuž ni za individualne goste, zanje je sicer koprivna juha, ki vabi tudi s table pred vrati, a sicer je le dnevno kosilo in ”imamo vse, razen srninih medaljonov!!” Ta ”vse” je spisek kratek za štiri različne zrezke, nato pa sledijo meniji za manjše in večje družbe: menihov meni, priorjevo kosilo, svečani meni, poročni I in II, banketni meni, srednjeveška pojedina, svatovska večerja …, od štirih do petnajstih hodov, od 20 do 50 oseb … V najstarejšo gostilno na Slovenskem se je potrebno pripeljati najmanj z avtobusom, če ne že z vlakom.
Čeprav imena jedi namigujejo, da se je čas ustavil v Otokarjevih časih, žal ni tako. Do zastoja je prišlo pred kakšnimi štiridesetimi leti - takrat so morda bile takšne porcije, takšni okraski, takšni nadevi, takšne omake, takšne nedomiselne jedi še zanimive. Danes pa je to stvarnost praznih soban, samevajočih miz in razmetanih stolov. Če ne bi bilo zgodb na stenah, ki pripovedujejo basni in zgodovino, bi bilo v Gastužu strašljivo.
Koprivna juha je bila še največja zvezda obeda. Zato, ker je edina govorila: ”Še smo živi!” Pa čeprav so tudi pri njej na dnu lončene sklede ostale grude sprijete moke.
Gobova juha je od prežganja, soli in praškastega dodatka pekla. Čeprav je res, da je takšnih gob v dosti mlajših gostilnah na Slovenskem preveč, in tudi gobe, drobno zrezane, da ni bilo treba lagati, da že rastejo, so bile obilno premešane s suhimi zelišči.

Namazi in kartuzijanske postrvi

Pa saj za nobeno jed ni veljalo, da je lačni ne bi zmogli. Toda, je to značilnost najstarejše slovenske gostilne, da se na krožniku skutnega namaza z zelišči znajde še kos trgovinskega sira, ker je ravno tam bilo še nekaj praznega prostora? Da je hrenov namaz na tem in še na onem (z dimljeno postrvijo) krožniku? Da je ob kartuzijanski pečeni postrvi in ob samostanskem vrtu zelenjava iz zamrznjene ozimnice? Je pa bila dimljena postrv lepo slečena in pečena zanimivo razkrečena. A si zgolj zaradi tega še ne zasluži tako zvenečega imena!
Si pa zasluži poseben odstavek še ”puranja rulada z zelenjavnim nadevom”. Zato, ker sta bila od zelenjavnega nadeva piščančje jajce in pujsova šunka … Sicer pa vse drugo brez presenečenj: cvrtje, hitri krompir in kuhani brokoli. In redkvic sva nabrala za zajtrk, ob čaju z limono.
Še prej pa so sosedi tako na glas hvalili palačinke, ki so jih prejšnjikrat jedli – ”z brusnicami in tako fino kisle …” – da nama ni preostalo drugega ... Zunaj prepečene, znotraj surove, so plavale v tistem kislem, ki se v receptu imenuje šodo, a se je pena v fazi polnjenja poročnih pladnjev spremenila v pudingasto kremo, katere lastnost je bila čisto zares le še (vinska) kislost. Brusnični nadev pa se je pridružil vrsti bližnjic, ki so preveč napolnile celotno kosilo. Češ, če že kdo pride, se da hitro namazati, medtem ko se rezbarijo rožice iz redkvic in harmonike iz limon. Prav zavistno sva gledale svate, ki so jim na nageljčke s piščančjih bedrc padale ocvrte drobtine.
”Kaj sta nam prinesla,” so kot vedno ob škripanju vhodnih vrat bili radovedni domači prijatelji. Bile so kar štiri vrečke. Že dolgo jih ni bilo toliko.
Zakaj obiskati?
Zaradi Žičke kartuzije! In tudi za skupine je veliko prostora ter različnih menijev.

Vinska ponudba 2
Eliksir za dolgo življenje sva si izprosila, saj se po obveznem vprašanju med podpiranjem stola ”Kaj boste pili?” nanj niso spomnili. Vino, zelišča in med je mešanica, katere najpomembnejši del je lončeni kozarec.
Od vin so šli pogledat v klet in prinesli chardonnay od sosedov. ”Lahko pa greste v kartuzijo na pokušino,” so svetovali. V kartuziji sicer v Otokarjevi peninski kleti ”v miru in spokoju” zorijo penine konjiškega Zlatega griča.






Komentar bralcev:

21. 10. 2012: Najstarejša gostilna na slovenskem je res prava gostilna iz katere pridejo domače jedi, ki so pripravljene izvrstno ter zelo zanimivo dekorirane z domačimi zelišči, okusi jedi so bili zelo zanimivi spominjali so na domačnost, svežino, dobroto...skratka res pohvale vredno pripravljeno nedeljsko kosilo nam je pripravil gospod kuhar Aleksander in se mu res lepo zahvaljujemo in še se bomo vrnili, pravtako hvala za odlično postrežbo gospodu Miranu, vse je bilo krasno in tudi prostor so primerno ogreli, kajti zunaj je bilo kar hladno...hvala in lep pozdrav gostje iz Podčetrka
2. 7. 2012: Gostilna Gastuž je pohvale vredna, mi smo bili zelo zadovoljeni z samo postrežbo in odlično pripravljeno hrano. Še bomo prišli, saj vidimo, da ima ta gostilna res pravi mladi kolektiv, ki zna z ljudmi. Posebna pohvala pa gre gospodu šefu Ivanu in perspektivnemu kuharju Aleksandru ter v strežbo gospodiču Boštjanu, ki nam je veliko povedal o samih jedeh, ki jih pripravljajo pri njih. Hvala vam za gostoljubje, gostje iz Primorske ...


Dodatni podatki

Kako do tja:  v dolini sv. Janeza, ob Žički kartuziji, izvoz Slovenske Konjice, pred Žičami desno

Regija:  Štajerska

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Špitalič 9, Loče

Telefon:  +386 (0)3 752 3700,

E-pošta:  marguc.sandi@siol.net

Zaprto:  ponedeljek; odprto od torka do petka med 11. in 18. uro, v soboto in nedeljo med 10. in 18. uro, kuhinja dela samo v soboto, nedeljo in po predhodnem naročilu

Lastnik:  družina Marguč

Kuhar:  Marija Marguč in Robi Zorko

Cene:  hladne predjedi 2 do 8, juhe 2,50, glavne jedi 5 do 10, sladice 2,20 do 3; degustacijski meni 24 do 35 evrov

Jedi:
slovenska kuhinja

Dodatno:
Žička Kartuzija, stalna razstava o zgodovini kartuzije, zeliščna trgovina

Leto obiska:  junij 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND