Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (65 od 100)


Gostilna ocenjena 19 krat

Hrana:
19 krat
Vina:
19 krat
Postrežba:
19 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
19 krat
Cena/kakovost:
19 krat

Ocenite gostilno
 

Kočevski jelen – brinova omaka in barvna polenta


Po dolenjsko – krpice z zelenjavo in zelišči


Sladkovodna trojka ob Krki – sulec, postrv, krap


Dobrodošli v Oštariji – chef Robert Gregorčič v sredini.

 
Oštarija, Dolenjske Toplice, 4
Od graščaka do oštirja

Kaj (vam) pomeni, ko vam na mizo z ”Dobrodošli!” prinesejo košček opečenega kruha, oblit z domačo skuto in obloženo s sosedovo češnjo, ocvrto čebulo in svežim luštrekom? Da ste prišli prav, kajne! Ker ni drago, saj znajo vse porabiti (kruh); ker je domače, saj je skuta z znane kmetije in češnja z bližnjega drevesa; ker je dobro, saj ni potreben pribor, temveč le obliznjeni prsti! Zato ti je takoj jasno, da tiste table pred vrati – ”S skrbnimi rokami za vas z ljubeznijo ustvarjamo in s kreativnim poseganjem v tradicijo avtohtonim jedem krojimo nova oblačila” - ni podpisal kak piarovec, temveč res Robert, Janez, Jernej in Martin. Iz dolenjske Oštarije!


”Kako sem vesel, ko naročijo pethodni meni, in zraven poskusijo še tri priporočena vina,” pravi Oštarijin chef Robert Gregorčič. Se sliši oštirsko-požrešno? Le tistim, ki še niso videli Oštarijinega jedilnega lista! Ker na njem piše: ”Dnevni meni s petimi hodi in sorbetom 18 evrov!” Je še kje ceneje? A ne tako dobro!

Zgovoren goveji jezik

Ker je prav, da že takoj veš, kako se bo končalo, je uvodni krožnik povedal vse! Elitnega hotela vajeni chef se je pravilno odločil, ko je Krkino graščino (grad Otočec) zamenjal za svojo Oštarijo, saj ima raje preproste, a zato pogoste goste. In takšnim gostom ponuja prav grajsko trojko! Logično, da ob Krki – končno! – ne more biti drugačna kot sladka! Paštetka dimljene postrvi s hrustljavim testom, sulec z zelenimi šparglji in gozdnimi jagodami ter dimljeni krap s hrenovo omako in medenim prelivom so bili lepotno in okusno enostavno seksi. Zato, ker so nadražili! Kako se mastno (krap) ujema s sladkim (med), vas zanima? Zato pa se reče ribam, ki jih je po ponudbi v naših gostilnah sodeč najtežje uloviti, sladkovodne!

Kuhan goveji jezik na popečenem rženem kruhu s skuto in žajnofom (ženof, dolenjska gorčica iz mošta iz gorčičnih semen) je bil takšen, da naj vsaj še stoletje ne pade z Gregorčičevega jedilnika. Zato so eni kuharji, drugi pa chefi, zato je bila v Toplicah včasih picerija z marmornimi stebri, danes pa je oštarija z zadovoljnimi gosti, zato je jezik povsod drugje nem in dolgočasen, med zeliščnimi lonci na majhnem vrtu sredi Dolenjskih Toplic pa zgovorno topel, gorčično pikanten in hrustljavo mehek.

Še gratinirana ajdova kaša z jurčki in bučkami, ki bi jo lahko uvrstili med klasiko, brez katere na Slovenskem ne gre, je pokazala dovolj domiselnosti in iznajdljivosti, da se je penila, dišala in barvno podala pomladi, ki se spreminja v poletje. Nasploh se Gregorčič ”klasike” rešuje iznajdljivo in s pomočjo sestavin. Dolenjska šunka in kranjska gauda sta tako ”ljubljanski” (piščančji) zrezek, idrijski žlinkrofi so s kozjanskim sirom na ocvrtih koprivah, ob kranjski klobasi ni le hrenova omaka, ampak tudi kipnik iz (spet …) kopriv, od ocvrtega piščanca so le kračice, toda s kar tremi omakami. Ni čudno, da boste morali rezervirati.

Z dolenjskih kmetij

Z dvojno juho privarčujejo pri krožnikih, pa še dobri – za naju kolerabna in koprivna, za vas pa kaj drugega (sezonskega) - sta bili. Na nobenem Gregorčičevem krožniku ni ne peteršilja ne limone ne paradižnika, a na vsakem je nekaj ocvrtega. Luštreka imajo dosti, čebulo pa tu in tam zamenja tudi por. In pri juhah so okraski postali še zakuhe … Kar bi na gradu zmotilo, je v oštariji dovoljeno.

”Res dolenjske” so krpice z dimljeno slanino in redkvicami. Dobra testenina, druženje krepkih in nežnih okusov, šetraj pa lepo očisti usta. Vseeno ponudijo tudi sorbet, a ker se trudijo z žganji, je kombinacija mentolovega likerja, vodke in limone sicer sladka, toda, priznajmo, drugačna.

Kočevski jelen, škoda da je kuhar uporabil le file, je v brinovi omaki, polenta je izvrstna, saj je kombinacija bele in rumene, povezuje pa jo veliko smetane, kar pa je tako hiba (ali odlika) vseh velikih kuharjev. Da Oštarijin zna, dokaže tudi tako, da je polenta zunaj hrustljavo zapečena, znotraj pa penasto kremna.

Postrv s potočnimi raki in zelenjavnim (koromač, rumeno in rdeče korenje) pirejem, ki mu kašavosti nisva štela v zlo, pa je bila v prerezu Gregorčičevega jedilnika iz klasičnega konca, zato je bila že porcija takšna, da je prestrašila nežne oči. Večinska smetanova omaka, preveč gumijasti potočni raki in že preveč znano porovo cvrtje niso na spisku priljubljenih jedi vaših preizkuševalcev. So na vašem? Če v Oštariji pritrdite, veliko zamudite. To res ni klasična gostilna, v kateri bi naročali kar jeste povsod drugod.

Kajti, kdaj so vam v ”nedeljski” gostilni že ponudili lokalne sire? In vas poučili o slovenskih sirih (Kranjska gauda, Nanoški, Bovški, Kozjanski in siri slovenskih kmetij)? V Oštariji prisegajo na Goriška iz Mokronoga, ki staranega oplemeniti tudi s tartufi, a je še boljši mlajši, kar iz sirotke, ki ga chef popeče in oženi s suhim sadjem.

Zaradi sladkega pa bo treba v Oštarijo še kdaj. Gregorčič zna, namreč, zagotovo tudi boljše od nesezonskega malinovega štrudlja (rezine), pa čeprav je zanj izbral Goriškovo skuto. Sva pa si v beležko zapisala še dve kmetiji, Bučarjeva iz Dolenjskih Toplic zna z žganji in ima debeli krompir, Plavica pa se spozna na zelišča.

Zakaj obiskati?

Iz bivše picerije je Gregorčičeva ekipa ustvarila lokal, kot ga ti časi najbolj potrebujejo. Res dobra štirka! Ker je kaj še za več, a chef pametno hitro stopi s plina, saj je za oštarijo in Oštarijo to najboljša ocena, ki ob kuharski spretnosti in kreativnosti omogoča tudi prijazne cene.

Vinska ponudba 4

Vinska karta je lokalna, toda rada bi imela še več sosedov. Zdaj iščejo celo Madžare, ki v naših gostilnah niso ravno pogosti. Posebno poglavje oranžnih vin z desetimi vinarji. Vinska karta je oštarijsko zožana (80 etiket), kar pomeni, da boste od vašega priljubljenega vinarja pili (v glavnem) le eno vino. Vinski svetovalec Martin Škufca največkrat priporoča hišnega Kerina, lokalna Šturma in Prusa, primorskega Praprotnika (Steras) in bizeljskega Kelharja (Keltis). Pribitek na ceno: Kerinov sivi pinot 20 evrov, pri vinarju 9,60.















Komentar bralcev:

29. 11. 2013: V PIKO!!!
10. 10. 2013: Dobro smo se najedli...Hvala
18. 6. 2013: Zelo okusna hrana in prijeten ambient. Še pridemo ...
21. 5. 2013: Gostilna, kjer delajo s srcem in se to pozna tudi na krožniku.
24. 3. 2013: Glede na prebrano v medijih, s prijatelji nismo doživeli nič presunljivega. Ni slabo, ni pa vrhunsko. Gostilna, ki s cenami zadovoljuje svoje goste.
18. 3. 2013: Zelo dobro, tako ambient, kot postrežba in seveda hrana . Po ceni in kakovosti se večina ljubljanskih gostiln lahko skrije. Proporočam
10. 3. 2013: Odšli smo zelo razočarani. Po prebranem v medijih smo pričakovali mnogo več. Natakar samovšečen, pri hrani nobenih presežkov, vina imajo previsoke cene. V primeru snega pa je parkirni prostor neugoden in preveč oddaljen. Prvič in zadnjič!
10. 2. 2013: Noro dobro!
18. 8. 2012: Krivično visoke ocene! Dnevno kosilo traja dve uri in pol, pri petih hodih stremi vini, ti prvega ne prinesejo, ker nimajo časa - v baru pa čistijo vilice, po nadaljne pol ure ti prinesejo stopljeni sorbet in rečejo, da bo za malo premora!!! Hrana nič posebnega (za lazanjo bi morali kuharja ustreliti, pa ne iz razloga, ki ga je navedel Johny Depp, tudi drugo ni bilo bogvekaj). Škoda, pričakovali smo več, smo se pa -ponovno- naučili, kaj pomenijo slovenske ocene.
14. 8. 2012: Super izbira! Nam se je po obisku Oštarije polepšal dan. Toplo priporočamo!
6. 7. 2012: kjer se cas ustavi in skrbi ni


Dodatni podatki

Kako do tja:  sredi Dolenjskih Toplic

Regija:  Dolenjska in Bela krajina

Značilnost:
regionalno

Naslov:  Sokolski trt 2, Dolenjske Toplice

Telefon:  +386 (0)31 712 500

www:  www.ostarija.si

E-pošta:  jernej.jarc@ostarija.si

Zaprto:  ponedeljek; odprto od torka do sobote med 12. in 23. uro, v nedeljo med 12. in 16. uro

Lastnik:  Roberto Gregorčič in Jernej Jarc

Kuhar:  Roberto Gregorčič

Cene:  hladne predjedi 4 do 12, juhe 2 do 2,50, tople predjedi 5 do 8, glavne jedi 5 do 25, sladice 2 do 3; dnevno kosilo (3 hodi) 8 €, nedeljsko razvajanje 10, meni s 5 hodi 18, z 8 hodi 35 €

Jedi:
dolenjske jedi s chefovim podpisom

Leto obiska:  junij 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND