Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (46 od 100)


Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
 

Tri nadstropja tune s sezamom in mediteransko omako


Jagnječja krona na pečenem krompirju z zelenjavnim obiljem


Marley & Me v stari Ljubljani – mediteranska nostalgija za turiste ob Ljubljanici

 
Marley & Me, Ljubljana, 2,5
Kje/kaj najraje jejo turisti

Saj ne bi verjeli, kajne, županu, da je Ljubljana tako lepa, če ne bi tako pisalo tudi na internetu. Saj ne bi vedeli, da je v tej lepi Ljubljani kar 235 dobrih gostiln, če jih internet ne bi sproti prešteval. Saj ne bi poznali najboljše med njimi, če na Potovalnem svetovalcu ne bi pisalo: ”Marley & Me, Ranked #1 ob 235 restaurants in Ljubljana!”* Priznajte: ste sploh že slišali zanjo?!

Švicar: ”Najboljši obed v mojem življenju!” Kanadčan: ”Odlična večerja, super servis!” Anglež: ”Zelo dobro razmerje kakovosti in cene!” Američan: ”Hrana je bila zelo, zelo, zelo dobra in fancy!” Hrvat: ”Dobra hrana, po okusu in količini na krožniku!” Mariborčan: ”Obvezno v Ljubljani!” Itd … Smem po vsem tem sploh še kaj dodati?

Ime, ambient, količina

Nekaj (turističnega) je že v imenu. Toda, pozor, ime sploh ni po knjigi in psu! Marley je pač (najbrž) edini Slovenec, ki nosi takšno ime, kar je vsekakor dovolj, da je zanimivo, mar ne. Še posebej, ker sta lastnika dva in ker tudi prvi del imena – lunch café – udari naravnost in na nenavadnost. Logično, torej, da je tudi jedilni list poliglotsko preveden (v angleščino, nemščino, italijanščino). Kaj pa Rusi in Kitajci?

Turistično prijazen in znan je tudi ambient. Na Starem trgu gre kar po vrsti: Valvas’or, Julija, Marley. Tudi prva dva sta internetno dobro odrezana na Svetovalcu: slovenska Julija je tretja, elegantno-fini popotni brat pa enajsti. Turisti imajo radi ozke ulice starih (delov) mest. Zato, ker se stoli pod vedrim nebom tako prijetno zibajo na neravnih tlakovcih, najbrž. V Marleyu je kot pri babici na podstrešju.

Naslednji faktor, ki ga ne pozabi noben internetni ocenjevalec, je postrežba. Turisti so radovedni in sprašujejo. Turisti imajo radi gostoljuben nasmeh in občutek. In turisti ne znajo slovensko. Za vse to je, torej, rešitev, natakar. Najin je pritekel z dežnikom, ko se je tako vlilo, da so se zbledele marele spremenile v cedilke. In angleško je govoril z inter-trail naglasom.

A vse to še ne bi bilo dovolj za vodstvo, če Marley ne bi imel labradorskih porcij. Vem, ker je sosed tudi Marley! Še naslednji dan se je s prijaznim repom spominjal, da so od tune v sezamu ostali štirje veliki kosi (njo sta nasitila dva), od jagnječje krone pa trije kotleti (z njim sta si razdelila pol-pol). Brokoli je bil velik kot pest, paradižni(č)kov je bila cela veja, hobotnica je šla na dva krožnika, a sta bila oba premajhna, testenin pa je bilo za pol porcije in za celo kosilo hkrati.

S tem pa smo že pri cenah. Internetni turisti o Marleyu poročajo, da so ”razumne”, zato z zadovoljstvom plačajo to, kar dobijo. Ne zanima jih, torej, koliko stane posamezna jed, temveč kakšna številka je spodaj desno na računu. Marley, namreč, sploh ni tako poceni, toda zaradi velikih porcij dejansko ne zapraviš dosti. Kdor poje 60 (preštetih) idrijskih žlikrofov, polnjenih s krompirjem, obloženih z rad bi nabral toliko jurčkov, ko grem v gozd, prelitih s smetano, dekoriranih z debelo senco koprove veje, serviranih v globokem krožniku, ki je debelo potresen s posušenimi zelišči (le kateri kuhar se je tako zaljubil vanje?), ta si po njih ne naroči še bifteka po kalabrijsko.

Žlikrofi, bombardoni, krona

Marley & Me pravita, da ponujata ”košček Mediterana sredi Ljubljane”, kar po zgledu drugih pomeni, da se zanašata na kuhinjo, ki je bolj klasična kot tradicionalna. Vsekakor ponudba jedi ni tista, ki jim prinaša internetni uspeh. Takšno imajo tudi drugi. V turistični Ljubljani se dan začne z zajtrkom in sendviči, nadaljuje s testeninami in solatami, konča pa z bifteki in morskimi žabami. Marley pri tem ni posebej inovativen, čeprav skuša čarati ”butičnost in kvaliteto na enem mestu”.

A če smo že pri kakovosti, moram pritrditi tistemu Poljaku, ki je zapisal, da je njegova hobotnica mehkejša … Pri tem je ponudil tudi recept, po katerem je potrebno poldrugi kilogram hobotnice v celem dušiti na opraženem česnu vsaj eno uro. V tem času pa je skuhan krompir, ki ga pri Marleyu zelo debelo režejo, očiščena rukola, ki ji pri Marleyu ni všeč koprasti posip, in narezana čebula, s katero pri Marleyu kot z vsemi sestavinami ne skoparijo. Skratka, klasična turistično-dalmatinska solata.

Priložnost, da zapustijo boljši vtis so imeli bombardoni v paradižnikovi omaki z mozzarello in baziliko, ki so bili sicer večji od predpisanih 26 milimetrov, a skuhani na zob in tudi omaka je dišala sveže in lahko. Toda spet isti posip in druga veja istega grma, brez vonja in okusa bazilike in predvsem z gumijasto mocarelo, ki je bila za butičnost preveč masovno-serijska.

Zelo zanimiva jed pa je bila jagnjetova krona. Dobro, krone, seveda ni bilo, saj bi jo bilo potrebno zašiti in povezati v krog, ne pa zložiti na kup. Toda prav to, kupe namreč, ima Marley rad. Tuno s sezamom je zložil v skladovnico v treh nadstropjih, jagnječje kotlete pa obložil vegetarijansko radodarno s koromačem, korenjem, bučko, brokolijem in še pečenim krompirjem. Prav slednji pa je bil zvezda tega obilja, saj se je v temni timijanovi omaki, ki je ni zgostila moka, pač pa mesni sok, hrustljavo tunkal. Po takšni kroni si ne daš nahrbtnika na hrbet, temveč pod glavo!

Ker pa tega ne bodo brali (le) turisti, ne bo odveč še sladki Marleyev nasvet. Raje kaj (iz)pustite, da ostane še kaj prostora – ne za tiramisu, ki ga je, seveda, cela smetanasta gora – za Marleyevo največjo specialiteto: čokoladno pito s hruško. Ker ta pa je res dobra! Me kar mika, da bi o njenem hrustljavo-krhkem dnu, sočni hruški med sladko-grenkim ganachom ter zapeljivo-penasti čokoladni kremi pod lesketajočim oblivom zapisal kaj še na internet.

Zakaj obiskati?

Če bi se radi v domačem mestu šli turista, se boste tukaj opazno pomešali mednje. Če bi radi srečali koga, ki ga že dolgo niste, sedite na ulico, zagotovo bo prišel mimo. Če radi vzklikate: ”Oooo,” si naročite zgoraj opisano. Če ste čokoladno sladkosnedni, pridite, ko turisti počivajo.

Vinska ponudba 2,5

Marley se ne obremenjuje s tem, da bi turistom predstavil raznolikost slovenskih vinorodnih dežel. A vseeno na kozarec ponuja osem buteljk, čeprav pri treh ne pozna proizvajalca. Zato pa je natakar vino natočil pri mizi in dotočil ob nevihti. Pribitek na ceno: cabernet sauvignon, Poljšak 24 evrov, pri vinarju 7.



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  v starem delu Ljubljane

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Stari trg 9, Ljubljana

Telefon:  +386 (0)8 380 6610

www:  www.marleyandme.si

E-pošta:  info@marleyandme.si

Zaprto:  nikoli; odprto vsak dan med 11. in 23. uro

Lastnik:  Marley Maček in Matej Rutar

Cene:  solate 8,50 do 9,70, juhe 3, testenine 8,90 do 13,40, glavne jedi 11,90 do 22, sladice 3,20 do 4 evre

Jedi:
mediteransko-mednarodna

Dodatno:
najboljše ocenjena ljubljanska gostilna na tripadvisor.com

Leto obiska:  maj 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND