Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (64 od 100)


Gostilna ocenjena 7 krat

Hrana:
7 krat
Vina:
7 krat
Postrežba:
7 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
7 krat
Cena/kakovost:
7 krat

Ocenite gostilno
 

Zidaričev jogurt s sadjem in Čotarjevi piti z jabolki in višnjami


Divjačina v teranovi paci z jabolki in jamarjem


Krškopoljski prašič z ajdovo palačinko s skuto in divjimi šparglji


Čotar – Jež; od leve: Vasja, Jože, Vanesa, Branka in Branko

 
K’ntina Čotar, Gorjansko, 4
Tako kraška in tako Čotarjeva!

Nožu, tankem in ostrem, se kar smeji, ko drsi pod dolgo feto pršuta. In zraven ga čaka še mehko in sočno, že skuhano, opravilo. Pa saj se celo Gorjanskoveselo, ker ima spet oboje, brez česar ne more nobena vas - cerkev in gostilno ob njej. Kako se ne bi, torej, smejalo gostom, v senci na placu ob cesti, za šankom ob kuhinji, v jedilnici pod zadružnim domom, saj je kruh iz domače pečice, skuta iz sosedove jame, zelišča iz kraške podrasti, vino iz lastne kleti in pujs s ”kraško-komenskega” polja!

Branko Čotar stopi iz kleti, ki jo je skopal dva nivoja globoko v trdo skalo, in se ozre v daljavo skozi nizko grmovje, kjer se razmetano kažejo majhne in malo večje zaplate terra rosse, s katere v kraški kamen vrtajo svoje dolge korenine Čotarjeve trte. ”Vso zemljo za vinograde smo morali nanositi.” Nato pobrska po grmovju ob hiši in hitro nabere šopek dolgih zelenih pecljev. ”Pa bo malica!”

To je K’ntina Čotar! Ker je tako kraška in tako Čotarjeva! Kar zraste za hišo, teka po dvorišču, zori v jami in kleti, je na mizi nasproti cerkve, kjer je gorjanski plac.

Preproste jedi močno dišijo

K’ntini, pa najsi bo hitro, ko zadiši po divjačini, v teranovi paci z brinjevimi jagodami, ali z njokih v golažu, ali počasi, ko je prej sprehod po kleti, potem pa senca pod drevesom, se ne gleda v zobe. To so pač preproste (kraške) jedi, ki pa močno in lepo dišijo. Nobenih učenih besed, zato pa toliko več pristnosti in spomina.

K’ntina je tipična vaška gostilna. Takšne kot so, recimo, nekje na italijanskem jugu, do koder vodijo preozke ceste, da bi po njih avtobusi dovažali turiste. Torej je K’ntina, pravzaprav, netipična vaška gostilna. Ker takšnih, družinskih, lokalnih, sezonskih, vinskih, domačnih, dišečih, enostavno dobrih kantin, krčem, oštarij, okrepčevalnic, v katerih se ustaviš hitro, pa ostaneš dolgo, je na slovenskem, tudi kraškem, podeželju veliko premalo!

Vsi pripravljajo divje šparglje le z jajci. Čotarjevi pa jih pripravljajo tudi z jajci … Vse je, pač, malo drugače. Zato je to le špargljev uvod in zato so jajca kot hladna in gosta zeliščna omaka, ki dolgih zelenih poganjkov ne prekrije, temveč le objame. Kar jih ostane, pa se jih potrese. Po vsaki jedi!

Jelenov file z zelišči je bil dva tedna v teranovi paci, nato pa na hitro zamrznjen, da so ga lahko tanko zrezali na rukolo in začinili z jabolki, Zidaričevim jamarjem in divjimi šparglji. Toliko močnih okusov, da je bil rdeči poper, v olivnem olju, nežno pekočem, in teranovem kisu, reduciranem in zato sladko kislem, kar odveč.

Pri Čotarjevih, Branki in Branku, prvi in drugi generaciji izolske gostinske šole, je bila najprej gostilna, zaradi nje pa so prišla še vina. Ker je bila vinska zgodba, s kraškim in (so)naravnim podpisom, Brankovim pod rdečimi (črnimi) in Vasjinim pod belimi (oranžnimi) vini, vedno bolj uspešna, tudi mednarodno, je za gostilno zmanjkalo časa. Na srečo le do lanske zime, ko je hči Vanesa Jež Čotar, diplomantka portoroške Turistice, z bratom Vasjo in možem Jožetom (oboževalci kraškega ansambla Wild spirits ga poznajo kot Pepija), obnovila k’ntinsko tradicijo.

Pujs z dobrim holesterolom

Odlični sosedski odnosi z Zidaričevimi iz bližnje Praproti na italijanski strani so se nadaljevali tudi pri topli predjedi. Skutinim štrukljem so se pridružili še koprivovi, potresenim špargljem pa še pršut. Tisto malo kurkume na robu krožnika je bilo le za okras, saj tako pristna in avtohtona jed, ki jo vsaka slovenska pokrajina drugače napolni, a enako zvije, ni potrebovala eksotike. Ali pa je bilo to le zaradi barve vina? ”Tako sem vina delal leta 1974., ko sem začel, in tako jih delam danes,” pravi ”oranžnemu” in naravnemu – ”Še nikoli nisem kupil kvasovk!” - gospodar.

Zato se tudi K’ntini ne godi nič slabše! Stare jedi, ki pa so še danes drugačne. To ni le besedica domače, ki bi zakrila farmskega prašiča, temveč je iskreno dovoljenje, da za nekaj ur pozabite na dieto, odložite vilice in nož in končno spet primete pravo stvar v svoje roke. Naj bo to rožnati pujs, ki je na kraški prepih obesil svojo zadnjo taco, ali črni prašič, ki se je s Krškega polja preselil v Komen, kjer nima pomij, pač pa senco ruja, drena, žepka in šipka. Dejan Kukanja, vam bo pojasnila Vanesa, je kraški vzreditelj majhnih krškopoljskih prašičev, ki tako radi prosto letajo naokrog, da se še kosti drži toliko sočnega in polnega okusa, toda najboljša je vseeno njihova debela maščoba: ”Brez skrbi, v njej ni nič slabega holesterola!”

Na krožniku pečenega krškopoljskega prašiča je bil tudi majhen jabolčni krhelj, ki mu je v pečici delal družbo. In ta krhelj z drevesa, ki za hišo ni videti lepo in tudi rodi bolj malo in redko, je še zdaj v ustih. Si lahko potem mislite, kakšna gneča je? Ravno za to pa gre v K’ntini. To ni zlagano, to ni modno in to ni množično. Za to je potrebno priti na Kras, v Gorjansko in na plac, v skalnato klet in pod zadružni kino, kjer pujs ni nezdravo masten, temveč zdravo maščoben, in kjer so Zidaričeva skuta in divji šparglji še v četrti jedi ... Kar bi drugje izpadlo kot pomanjkanje idej, so tukaj dobrososedski meddržavni odnosi (ter sezonske sestavine in lokalni izdelki). Kar je drugje pogača, so tukaj ajdove palačinke, kar je drugje orehova potica, je v K’ntini  - presnc. Bil je tanko zvaljan in debelo napolnjen.

Zakaj obiskati?

K’ntina je kozarec vina za prepotene kolesarje ob meji. K’ntina je marenda iz grmovja za romarje, ki so pozvonili pri sosedi, da jim je odprla vrata do Kraljevih slik. K’ntina je feta pršuta za vaške ob šanku, iz tace, ki jo je Vasja pred dvema letoma obesil pod strop v vinski kleti. K’ntina je kraški, sezonski, domač in preprosto dober meni za dobrojedce, ki so vanjo nekoč že hodili in boste odslej še bolj.

VINO 4

Ekološka kmetija Čotar ima sedem hektarjev in devet vinogradov. Vsa vina zorijo v sodih vsaj pet let, tako da je naenkrat v kleti šest letnikov. Branko Čotar: ”Brez vsake tehnologije, vse naredi narava!” Zato prstni odtis Čotarjevega palca ni le na etiketi, temveč tudi v vsebini!

V K’ntini, kjer vina k jedem izbereta in osebno predstavita vinarja, so na vinski karti tudi vina s kmetij Mlečnik, Klinec in Terpin, ti štirje vinarji pa tvorijo tudi zadrugo somišljenikov ekoloških, naravnih in oranžnih vin Simbioza.

Pribitek na ceno: Črna penina 15 evrov, za domov cena kot pri vinarju, 12 evrov.



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  najhitreje gre po avtocesti čez Italijo; izvoz z avtoceste Trst – Benetke v Proseku (Prosecco)

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
kraško

Naslov:  Gorjansko 84 c, Komen

Telefon:  +386 (0)31 309 119

www:  www.cotar.si

E-pošta:  vasjacot@volja.net

Zaprto:  od ponedeljka do četrtka (odprto po dogovoru); odprto v petek med 18. in 24. uro, v soboto med 12. in 24. uro, v nedeljo med 12. in 22. uro

Lastnik:  družina Čotar - Jež

Cene:  hladne predjedi 5 do 8, juhe 3, tople predjedi 5 do 8, glavne jedi 12 do 13, sladice 3,50; degustacijski meni 25 evrov (4 hodi)

Jedi:
domače kraške jedi

Dodatno:
Čotarjeva vina

Leto obiska:  april 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND