Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (61 od 100)


Gostilna ocenjena 4 krat

Hrana:
4 krat
Vina:
4 krat
Postrežba:
4 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
4 krat
Cena/kakovost:
4 krat

Ocenite gostilno
 

Bržola s treviškim radičem, gorčično omako in šalotko


Tunina trojka – z avokadom, mandarino in rdečo peso


Vodja kuhinje Jure Skok (levo) in vodja restavracije Anže Učakar

 
Hotel Cubo, Ljubljana, 4
V hotel na bržolo s šalotko

Če prvi Cubo uspešno igra na karto ”videti in biti viden”, drugi, hotelski, uspeh gradi na čistem nasprotju. Glavni adut majhnega hotela v centru Ljubljane je ravno intimnost, saj nimajo radi vsi velikih in se tudi znani in lepi želijo kdaj umakniti in skriti. Zato ne čudi, da se je hotelska restavracija odločila za isto. Ravno takšne so, namreč, njene jedi – vsem znane, a lepše kot povsod. Ko pa oči jejo zraven, se ve, so tudi okusi boljši. Cubo zna dovolj, da je več kot le lep hotel!


Pozdrav je enak kot v izvornem Cubu ob Šmartinski, toda če je korenje nezanimivo zimsko in skutin namaz a la že viden, so domači grisini takšni, da je grizljanje vredno ponavljanja. V to zgodbo se lepo vključuje Kocjančičevo olje iz tržaško-kraške Doline, cuvee in belica, ustvarjena za to, da podmažeta brbončice in razdražita čutila.

Skandinavski dizajn restavracije v sivih tonih dopušča pogledom, da se osredotočijo v zrenje skozi okna, ki so usmerjena proti Drami in Ljubljanskemu gradu. Glasba boža iz ozadja, krožniki pa ne kričijo iz ospredja. Restavracija hotela Cubo v središču Ljubljane ni še ena hotelska restavracija za lene turistične goste, ki bi mesto ob prižganem televizorju nad sobnim hladilnikom spoznavali z listanjem hotelskih prospektov.

Gosja jetra, račkin raviol

Rostbif je zgolj za ogrevanje, da pokaže smer, v katero bo šlo nadaljevanje. Kot rečeno, znano in lepo, a zaradi kuharjeve spretnosti in dizajnerjeve estetike dovolj drugače, da Cubovemu hotelskemu projektu najde prostor med ljubljansko kulinarično gnečo. To ni karpačo, ker je rostbif, pa čeprav bi lahko bil manj prehlajen. To ni le velik krožnik brez čustev, ker je namesto rukole motovilec, namesto peteršiljevih okraskov pa jabolčna čežana v kozarcu.

Na tatarju tunovega trisa je avokadova pena, surovi sashimi se druži s sočnostjo mandarine in pikantnostjo limonske trave, popečeni kos pa dopolnjuje ob črnem sezamu rdeča pesa, ki se ni dolgo zamujala s kuhanjem. Skratka, kakovostne sestavine, brez nepotrebne konfekcije, a še vedno klasika, ki pa ravno zaradi tega to ni. Kar je v prvem Cubu razburkano, je v drugem mirno, oziroma, ravno tako sta si različna, da če vprašate tri, boste dobili pol-pol odgovorov, kateri je/ni boljši. Zato je bila odločitev, da cubovci v svoj novi hotel pripeljejo novega kuharja dobra poteza, saj je Ljubljana z Juretom Skokom dobila novega nadebudneža, izvorna ekipa pa notranjo konkurenco.

A dovolj primerjav, saj je krožnike najbrž nemogoče še bolj(še) pogreti. Žal je to pri nas še vedno izjema, čeprav za gosja jetra, ki so tako hitro opečena, absolutna nuja. Cubov chef pa ne pozna le poštevanke, temveč obvlada tudi napredne funkcije; ve, namreč, da naredi suhi vermut iz mesnega soka hitro in dobro omako, in da bi še tako pitana gosja jetra izpadla suhoparno, če na krožniku ne bi bilo, ob poširani hruški, še domačega raviola, polnjenega z račjimi jetri in jurčki.

Majhna čebulica, dolgo potenje

Kozice, četudi iz dveh morij, so bile zgolj za žvečenje, toda zato Jakobova pokrovača ni bila ubita, temveč le opita; da je ljubljanska ribarnica blizu, pa se je videlo na školjki. Čeprav je zeleni brizgani poljub preveč spominjal na že doživeto s tune, je bila na krožniku ob kalčkih še odlična mangova omaka. Skratka, ko je v Cubu preveč znano in le lepo, moraš kuharju priznati spretnost, natakarju pa profesionalnost – ko vprašaš, odgovori strokovno, ko ne vprašaš, pa je tiho.

S tem bi se zagotovo strinjal tudi brancin, saj ni hotel ob sebi nič drugega kot ima povsod tam, kjer ga tudi znajo dovolj spretno pripraviti (filirati in opeči), da hrusta le koža, ne pa kosti. Toda, mar ni bil pečen krompir tako sočen zato, ker se je okopal v ribji omaki?! Cubo noče preveč, a dobro ve, kdaj in kje mora dodati malo čez.

Čeprav je šla bržola še čez odlično štirko! Vsaj tisoč slovenskih gostiln odmrzuje in peče goveje bifteke, končno pa se je našel Skok, ki je do sočno-mehkega potrpežljivo spekel (brez kosti) pravi côte de bœuf. Koliko več okusa in zgodbe od fileja, ki se preda v treh minutah, je v takšnem kosu mesa, ki se dolgo upira, preden se kolagensko sprosti!

A še bolj od bržole je kuharjeve potrpežljivosti bila deležna drobna šalotka, ki je skupaj z gorčično omako, vredno mojstrskega izpita, zaokrožila slavospev bržoli. Ko se majhna čebulica tako dolgo poti in popije toliko vina, potem tudi najboljšemu kosu mesa ni izpod časti prevzeti vloge začimbe!

Čeprav po tako sladkem finalu Cubovim sladicam ni bilo lahko, so vseeno uspele ubraniti sloves njihove sladke knjige. Torej, spet znano in lepo, ali: črno-beli čokoladni soufflé z vaniljevim sladoledom in karameliziranimi bučnimi semeni se je profesionalno razlil, orehova zmrzlina s hruško, kuhano v belem vinu, pa je bila zato pravilno kremasta.

Zakaj obiskati?

Hotel Cubo je zastavil tudi restavracijsko zgodbo dovolj ambiciozno, da ga je škoda zgolj za poslovne zajtrke. Dajte mu, torej, priložnost, ko se za kosilo želite okusno pogovoriti, za večerjo pa po predstavi še nazdraviti.

VINO 3

Za Bjano rose so bili kozarci preveliki, za vas pa je vinski list zdaj že gotov (92 etiket). Hišni vinar je Aleš Kristančič – Movia, na steklenicah piše Cubo. Sommelierja (še) nimajo. Med vinarji so najbolj zaželeni: Valter Mlečnik, Movia, Jakončič, Blažič, Dario Prinčič. Vinski pribitek: Mlečnikov merlot 40 EUR (pri vinarju 19,50).




Komentar bralcev:

28. 2. 2012: Fascinantna postrežba. Vidi se, da mladi šef food and beverage živi za to, da je gostu udobno, zdi se, kot da vidi skozi in ustreže vsaki najmanjši želji, pri tem pa pazi, da ne moti intimnega trenutka, da gost podoživi vsak košček hrane, ambienta in da izredno subtilno svetuje o izbiri prilegajočega vina. Spremljam ga že iz Španske restavracije, Asa in Cubo I. Veliko mi pomeni, človeški, domač, pa vendar strašno profesionalen odnos.


Dodatni podatki

Kako do tja:  5 metrov od Drame, 110 metrov od Cankarjevega doma, 220 metrov od Univerze, 300 metrov od parlamenta, 350 metrov od Tromostovja; garažna hiša Kongresni trg, za goste hotela na gradbišču čez cesto

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Slovenska cesta 15, Ljubljana

Telefon:  +386 (0)1 425 6030

www:  www.hotelcubo.com

E-pošta:  fnb@hotelcubo.com

Zaprto:  v soboto in nedeljo; odprto od ponedeljka do petka med 12. in 15. uro ter med 19. in 22. uro

Lastnik:  Boštjan Trstenjak

Kuhar:  Žiga Šinkovec

Cene:  hladne predjedi 11 do 13, juhe 3,40 do 4, tople predjedi 5 do 12, testenine in rižote 11 do 16, glavne jedi 20 do 21, sladice 4,50 do 5; degustacijski meni (4 hodi) 35 evrov

Jedi:
kuhinja sodobna sredozemska kuhinja

Dodatno:
hotel s 26 sobami

Leto obiska:  februar 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND