Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (58 od 100)


Gostilna ocenjena 8 krat

Hrana:
8 krat
Vina:
8 krat
Postrežba:
8 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
8 krat
Cena/kakovost:
8 krat

Ocenite gostilno
 

Jabolčna krostata – da ni vedno le zavitek


Zrezek Herberstein – teletina, piščančja jetra in pražen krompir


Iz morja in hleva – brancinov zvitek s fižolom in ocvirki


Vila Herberstein – vodja Sašo Zager in chef Igor Stojanovič

 
Vila Herberstein, Velenje, 2012
Pesto rukole za pozdrav

Vila Herberstein je kot Betajnova nad Velenjem, ki s starim dvorcem s hriba nadzira najmlajše slovensko mesto. Lahko bi bila reprezentančna zgradba najmočnejše slovenske blagovne znamke, v katero bi smeli le posvečeni; lahko bi bila v najemu, da bi ji odpadal omet in zevale sobane, v katere bi vabili s picami in čevapčiči; lahko pa bi se spominjali le preteklosti, ko so bili drugačni časi. Oziroma: lahko bi bil le brancin. A so tudi ocvirki!



Takšne sobane so pri nas ponavadi prazne. Velenjska vila, ki je bila včasih Ritterjeva, preden jo je kupila grofica Herberstein, pa se je imenovala še Novi Šalek (Schallegg), pa v sedanji Gorenjevi lasti ne sili Velenjčanov, da bi jo zrli le navzgor. Z zmernimi cenami, ki niso višje od obcestne velenjske picerije s trdimi klopmi in steklenimi mizami, ter prilagodljivo ponudbo, ki ne posega previsoko, a še manj prenizko, so očitno uspeli dobiti na svojo stran domačine, ki tako vedo kam, ko se vabi za rojstni dan.

Grahova juha s hobotnico

Za pozdrav sta bila tako kar dva krožnika. Nasploh imajo v vili očitno obilje servisa, saj so bili za juho kar – štirje. Ne dela pa s polno paro le pomivalni stroj, temveč tudi Herbersteinov kuhar. Ko sem ga na koncu vprašal, koliko jih je bilo v kuhinji, je bil odgovor kratek in jedrnat: ”Sam!” To je potrebno vedeti, preden berete dalje. Pojasni oboje - kar ni bilo in je bilo (najboljše).

Zato, čeprav je pozdrav iz kuhinje v slovenskih gostilnah še vedno velika izjema, pa še tam omejena bolj na pogrinjkov namaz ali pašteto, je bil v vili ocvrt repek kozice, ob njem pa še medeni obliv, paprikin posip, radičevo perje in razlog, zakaj se o tem sploh pogovarjamo: odličen pesto rukvice. Če bi bila kozica še topla, pa bi bila v kuhinji že vsaj dva.

Zato se je, najbrž, pri prekajenem govejem jeziku v solati na radiču s smetanovim hrenom preveč zgodilo prehitro. In nastal je kup sicer tanko odrezanega, a preveč razrezanega jezika, ki se je utapljal v obilju smetanovega radiča, da se ga je bučno olje sicer trudilo rešiti, a so okraski z vrha spet potiskali navzdol. Najboljši del je bil, torej, kruh, domač, ajdov in z bučnimi semeni.

Pečen kozji sir na rukoli z bučnim pestom je bil po okusu na boljšem, čeprav si z obliko ni pridobil naklonjenosti. Že kombinacija, pri kateri sir hrska, pesto pa hrusta, ni kavalirska, čeprav ji gre priznati, da se imata bučno olje in zapečeni sir rada. Brez presežkov, a konkretno zoper začetno lakoto.

Zloženka krožnikov, ki je imela na vrhu jušno skodelico, v njej pa grahovo juho s hobotnico, pa je pokazala, da Velenjčan Igor Stankovič ni slučajno šef Herbersteinove kuhinje. Stvar debate je sicer, ali je lahko tako pompozno servirana juha nepasirana in s tako velikimi kosi hobotnice, toda spet je bil od prerekanja pomembnejši okus. Kombinacija ni bila le zanimiva, temveč tudi dopolnjujoča, hobotnica pa je v preprosti slovenski gostilniški kuhinji, v kateri ne zmanjka vsaj na začetku, končno dobila še eno poglavje. Če bi jo kuhar manjše zrezal, nataknil, na primer, na špilo, in prihranil vsaj nekaj splakovanja grahovih olupkov, bi lahko kak podkrožnik celo odvzel.

Je pa tudi v goveji juhi poskrbel za dodatek. Ne le, da je juha videla dovolj mesa, temveč v njej tudi ni plavala trgovina. Kljub polnim rokam dela je, namreč, vanjo razžvrkljal jajce. Kot doma!

Brancinov zvitek z ocvirki

Jed dneva pa je bila vseeno morska. Pa čeprav je bila z ocvirki. Oziroma, ravno zato! Še drznejša kombinacija od hobotničine, in še boljša izvedba. ”Čeprav so me ravno pri brancinu naročila zatrpala…” A se ni poznalo kaj več kot to, da bi nekaj sekund manj bilo še boljše. Brancinov zvitek ni bil le lepo zvit, temveč je za deset evrov ponudil tudi debela fileja, na kombinatorni podlagi stročjega fižola, s smetanovo omako, polno debelo-mesnatih ocvirkov. Za zapik je bilo v vrh iz na žaru opečenih bučk zapičenega še pol vitlofa. Stavim, da se takšne kombinacije ni upal spomniti še nihče drug … Saj ni res, pa je: funkcionira!

Precej manj pa je to uspelo fazanu. Obilna porcija, v polnem krožniku omake in suhe hruške s tremi dovolj mehkimi zdrobovimi cmoki, ni uspela omehčati izsušenega mesa, ki bi za sočnost potreboval več od pečenja. A ne dosti, saj fazanovim prsim zadošča že pol ure v vodni kopeli (največ) šestdesetih stopinj.

Zrezek Herberstein pa je izpolnil pričakovanja hišnega zrezka. Ker ti nikjer niso najvišji dosežek, je Vilin vseeno malo več, saj velikega telečjega zrezka ne ovijajo v kruh kot je navada drugje, pač pa obilju rjave omake raje dodajo še piščančja jetra. Slovensko-pražen krompir je nato le še edina in pravšnja spremljava.

V sladki ligi so se Herbersteinovi odrezali oceni primerno – nadpovprečno. Pasijonkina mrzlina je bila kremasti semifreddo, osvežujoče sproščujoča po večhodnem sprehodu po vilinskem jedilnem listu, ki sicer skuša vsem ugajati, a je najboljši, ko najmanj komplicira (slovensko navdahnjene preproste jedi), jabolčna krostata, ki bi jo raje imenoval pita, pa je bila boljša v sadnem delu in razmočena v listnati podlagi.

Zakaj obiskati?

Vila Herberstein je lepo ohranjen dvorec, ki mu sedanja gostinska posadka ne dela slabe usluge. Profesionalno in korektno, z več zanimivimi idejami in hotenjem ne biti povprečen ter le drugim podoben. Ugodno cenovno razmerje, ki znane jedi običajnega jedilnega lista dvigne na grajski nivo.

VINO 2,5

Na vinskem listu se da prešteti 60 etiket, ne da pa se razbrati koncepta izbire, razen cenovnega: pol poceni, pol drago. Na kozarec odčepijo ”vse, razen barikov”; tudi Jakončičevo carolino penino (6 € kozarec), a žal ne pred gostom. Vinska svetovalca Milan Kmetec (2. stopnja) in vodja restavracije Sašo Zager (1. stopnja).

Najbolj priljubljeni vinarji: Boris Lisjak,  Zlati Grič, Aljoša Jakončič, Ptujska klet Pullus, Franc Premrn (Jebačin). Pribitek na ceno: ptujski traminec 20 € (pri vinarju 10 €).




Komentar bralcev:

21. 2. 2012: kod gost se res splača priti v ta prelep objekt, kjer se dobro naješ in te kulturno postrežejo


Dodatni podatki

Kako do tja:  mimo Rdeče dvorane desno sto metrov v hrib

Regija:  Štajerska

Značilnost:
sodobno

Naslov:  Kopališka cesta 1, Velenje

Telefon:  +386 (0)3 896 1400

www:  www.gorenjegostinstvo.si

E-pošta:  vila.herberstein@siol.net

Zaprto:  nedelja in prazniki; odprto od ponedeljka do sobote med 12. in 22. uro

Lastnik:  Gorenje Gostinstvo d.o.o

Kuhar:  Igor Stankovič

Cene:  hladne predjedi 6,50 do 8,20, juhe 2,10 do 3,50, tople predjedi 4,50 do 18,90, glavne jedi 8 do 18,20, sladice 2,70 do 5; zimski meni (4 hodi) 17,90 in 19,20 evrov

Jedi:
posodobljena slovenska kuhinja

Dodatno:
prenočišča

Leto obiska:  februar 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND