Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (58 od 100)


Gostilna ocenjena 8 krat

Hrana:
8 krat
Vina:
8 krat
Postrežba:
8 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
8 krat
Cena/kakovost:
8 krat

Ocenite gostilno
 

Kapesanta z zelenjavo – škampi in zeliščna omaka


Rožata – dalmatinska karamelna strjenka na Gorenjskem


Milenko in Štefka Poljak – ne le sveža riba, tudi posoda za pečenje ribe je pomembna

 
Konoba Bonaca, Medvode, 3,5
To niso ribe na gorenjski način

Dalmatinsko olje je bolj izrazitega, zrelega oljčnega okusa od severnejše konkurence. Zato je takšna tudi Bonaca: namesto gorenjsko se pogovarja dalmatinsko, namesto pic polaga v krušno peč ribe in jagenjčke, namesto doma varjenega piva toči domači otoški prošek in namesto gorenjskih viž so dalmatinske klape. Poljakovi iz radomeljskega Starega Kovača so gradele zdaj razžareli v Medvodah.


Hobotnica v solati je bila mehkejša od spomina zadnjih okušanj te klasike med morskimi predjedmi v naših gostilnah. Brez čebulnih dodatkov je poudarila svojo voljnost in kuharjev  brkati nasmeh. Iz posipa je po robu krožnika, ki sta ga zapolnjevali še rukola in mladi sir, izpisal: ”Bonaca”. Saj drugače ne bi vedeli, kam smo prišli.

Ambient pojasni zgodovina; včasih je bila pivnica. Ob doma varjenem pivu je bilo med lesenimi separeji zagotovo veselo, dokler je trajalo. Škoda, da je zaradi diskretnih luči težko razbrati konstrukcijo starih tramov, skodlastih nadstreškov in plaščev; so bili stegnjeni, na kozla ali na psa, z enim ali dvema oknoma … Vseeno, zdaj je v zvočnikih dalmatinska glasba, razen zbledelega znaka zunaj pa znotraj še velika peč na drva, v katero so včasih polagali pizze, zdaj pa dalmatinsko peko, črepnjo, sač. Prava konoba, torej, v gorenjskem stógu.

Pokrovača v zelenjavni omaki

Branje je morsko in kot drugod, toda le do zadnje strani, na kateri Milenko & Marko, vaša kuharska mojstra, vabita omizje na šesthodni slow food Bonaca. So zdaj končno zbudili vašo radovednost? Ne, ni slučaj treščil na podjetniško dvorišče sredi obrobja Medvod in ni se zgodil še en obupan gostinski poskus igranja na morsko-dopustniško-nostalgična čustva Gorenjcev. Mar se ne poznamo od nekod? Seveda, tudi radomeljski Stari Kovač je bil lesen in morski! ”Šest let smo bili najemniki. Potem smo začeli s cateringom in kuharskimi tečaji, zdaj pa smo tukaj,” pojasni gostinska popotovanja družine Poljak Štefka, ki ima na skrbi goste, medtem ko so gradele in peka moška domena.

”Kapisanta” je v Bonaci jakobova pokrovača v zelenjavni omaki. Gre za pravo hišno jed, ki ni niti malo gorenjska; na školjki, ki je z zelenjavnimi rezanci le soparjeno ogreta, so škampovi repi, čez katere je prelita še druga omaka, zeliščna. In ko ji prideš do dna, najdeš polento iz italijansko bolj grobega zdroba. Če bi kuhar za jed izbral globlji krožnik, ki bi jo objel in bi ne dovolil razlitja ter ohlajanja, bi še najbolj zagrizene navijače gratiniranih kapesant spravil v skušnjavo.

Tudi buzara, v kateri so se kopali škampi in dagnje, je bila Bonacino drugačna. Žal pa je omaki zmanjkalo soli, dobrodošlo pa bi bilo tudi malo jeze (pekoče). Vse skupaj je bila zato medlega okusa, saj je tudi škampom, najbrž niso bili iz vrše, zmanjkalo sladkosti.

Lignji le na žaru

Sin Marko je kuhar, oče Milenko pa čistokrvni Dalmatinec. ”Če je riba, ne morem govoriti slovensko. Naj bo pristno,” pojasni z ruto okrog glave in nasmehom okrog ust, da ga vsak Gorenjec dobro razume. Čeprav: ”To niso ribe na gorenjski način! Pri nas ni nič ocvrtega. Lignji so, toda le na žaru ali polnjeni s kozicami in škampi.”

Ravno to je največja odlika Bonace: pristnost! Takšen je stari les zunaj in znotraj in takšne so rešetke žara v peči. ”Fi šest je zakon! In jeklo!” Tako kot posoda, v kateri se riba peče. Romb ima nežno meso in občutljivo kožo. Ko je zunaj hrustljav, je znotraj izsušen. Ko se le kuha, pa ni iz peči. ”Zato litoželezna posoda ni prava,” pojasni Bonacin kuhar Milenko, ”najboljše je kovano železo!”

Paprika je bila karamelno sladka, da bi bil vesel še večje zimske zelenjavne pestrosti, krompir pa pijano mehek od olja zadrskega oljčnega prvaka Momira Paleke. In romb končno takšen, da je bil vreden kuharjevega čakanja v najdaljši vrsti na ljubljanski tržnici, kjer nad glavo piše Privileg. ”Seveda mora biti riba sveža, toda enako pomembno je tudi, kako je pečena.” Zato Bonacin kuhar ves čas kroži, med mizami in železnimi pokrovi, prekritimi z debelim slojem pepela.

Tudi to je prednost Bonace – da se ti peke ni treba zaželeti tri dni prej. Ves čas je v peči vsaj ena posoda. Tokrat se je v njej grela in cmarila hobotnica, ki pa je bila za takšen podvig še premajhna. Pretanke lovke tako niso uspele dohiteti sočnosti krompirja in zelenjave, zato vseeno ne bo odveč kak dan prej poklicati in rezervirati največjo hobotnico (ali najmanjše jagnje), za katero si boste vzeli čas vsi, kuharji in vi. Pa ničesar pred in le rožato po.

Pravzaprav se ne spomnim, da bi kje v Sloveniji imeli boljšo karamelno strjenko. V omaki je bil limonov značaj, da je nevtraliziral sladko kremo in ob zadnjem grižljaju deloval celo digestivno. Ni kaj, Bonaca je res konoba podčrtana z Dalmacijo!

Zakaj obiskati?

V deželi, v kateri polovica ribe rada je, druga polovica pa jih rada peče, se za spremembo prileže, ko so dalmatinske klape podlaga kuharjevi materinščini. Zato tudi bivšemu pivskemu gorenjskemu kozolcu ne škodi, če je v njem zapihal morski veter, in Bonaci, ker so v njej okusi valoviti. Ni le še ena morska gostilna več, temveč je prava dalmatinska konoba nedaleč od Ljubljane.

VINO 3

V Bonaci se ne ustrašijo vinsko svetovati, zato se jim tako kot pri hrani tudi tukaj lahko brez skrbi prepustite. Kajti niso šli na sigurno, preizkušeno in drago, temveč so ob hladni hobotnici predstavili vzhajajočega vinarja (Škrlj), z morskimi sadeži so poročili Štajerca (renski rizling, Steyer, 2008), ogenj in dim (peka, romb, hobotnica) pa pogasili z Lisjakovo zeliščno vitovsko grganjo, 2010.

Na vinski karti je 30 različnih vin, tudi nekaj dalmatinskih. Pribitek na ceno: sauvignon Monvi 20 €, pri vinarju 6,90. Najbolj priljubljeni: Steyer, Monvi, Boris Lisjak, Matuško (s Pelješca), Tomaž Prinčič







Komentar bralcev:

20. 11. 2013: V gostilni Bonaca so naju razvajali z vrhunsko dalmatinsko kulinariko.Hrana je bila božanska, cene pa zmerne.
6. 4. 2013: Rad bi povedal kaj pozitivnega, ampak ta moment se res ničesar ne spomnim, razen praznega parkirišča. Največji minus je temačen ambient (bivša, vaška pivnica), ki ne odtehta (pre)visokih cen, zato kar ponujajo. Hrana podpovprečna (glede na to, da sem pojedel ogromno rib v življenju, vem o čem govorim), občutek sem imel, da niso bile sveže ribe. Sladica - katastrofa. Odnos - ne preveč prijazen (no, morda je imela gospa slab dan, zato ji to oprostimo). No, je pa vsaj blizu LJ, tako da se nismo vozili ne vem kako daleč.
25. 3. 2012: Odlična gostilna!Priporočam vsem izbrušenim morskojedcem!
23. 3. 2012: Ambient, postrežba, hrana ... vse na nivoju. Zelo dobra ideja za poslovna kosila oz. prigrizke.
23. 3. 2012: Super hrana, super prijazno osebje, topel ambient. Radi se vračamo! Morda ima gostilna še nekoliko slabšo prepoznavnost zaradi malce odmaknjene lokacije, kar ji definitivno dela veliko krivico!
20. 2. 2012: super ambient
6. 2. 2012: Zelo okusno in predvsem sveže! Toplo priporočam vsem ljubiteljem morske hrane in jedi izpod peke. V gostilni se počutiš res dobrodošel, kot da čakajo ravno tebe. Še se bomo vrnili. Večkrat!


Dodatni podatki

Kako do tja:  v krožišču na medvoškem klancu proti Svetju, na drugem krožišču naravnost (drugi izvoz) 250 metrov

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
morsko

Naslov:  Cesta na Svetje 44, Medvode

Telefon:  +386 (0)1 361 7860,

www:  www.konoba-bonaca.si

E-pošta:  poljak.bonaca@gmail.com

Zaprto:  v ponedeljek; odprto od torka do sobote med 12. in 23. uro, v nedeljo med 12. in 20. uro

Lastnik:  družina Poljak

Kuhar:  Milenko Poljak

Cene:  hladne in tople predjedi 8 do 16, juhe 3,50 do 5, testenine in rižote 7 do 10, glavne jedi 9 do 17, sladice 3 do 3,50; degustacijski meni 35 evrov (6 hodov)

Jedi:
dalmatinska morska kuhinja

Dodatno:
dalmatinščina

Leto obiska:  januar 2012



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND