Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (64 od 100)


Gostilna ocenjena 2 krat

Hrana:
2 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
2 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
2 krat
Cena/kakovost:
2 krat

Ocenite gostilno
 

Rakovica – grancievola Istra – s treviškim radičem in mandarino


Domači ravioli s sušenimi paradižniki v omaki morskih bogomolk


Slovenski lignji japonskega reza s primorskimi jurčki


Oče in sin, vino in hrana - Alojz in Andrej Cep iz Gordie nad Ankaranom

 
Gordia, Ankaran, 4
Pristni morski okusi na hribu

Veliko je morskih gostiln. A malo je gostiln z morskimi okusi. Gordia spada med slednje, pa čeprav je bilo včasih tudi drugače. Odkar pa so rekli: ”Dosti!”, posadili trte in debel jedilni list zapisali z osmimi jedmi na leseni tabli, v Gordiji sicer ni več tako polno, zato pa tembolj morsko-okusno. Nič čudnega, da za vsak slučaj, že takoj na začetku opozorijo: ”Pri nas nimamo navadnih lignjev!”

Odločitev je bila sprva sicer povsem drugačna. A je mladi gospodar namesto ekonomije druge stopnje končal someljejski tečaj tretje stopnje ter postavil na glavo dotedanjo ekonomijo Gordiine kuhinje. Edina šibka točka takšnega koncepta je v tem, da v odprtem kaminu zakurijo šele zvečer.

Ankaranska rakovica in koprski žafran

Zdaj se sicer tisti, ki so vajeni morskih gostiln kilometer nižje na obali, čudijo, toda oni, ki se takšnih gostiln nočejo navaditi, cenijo sveže pečen kruh, na katerega namažejo pol-pol: namaz domačih oljk in orehov ter pesto paradižnika. Zraven gre kot val na obalo domača klasična penina, ki se kvasovk osvobodi šele pri odpiranju pod vodo.

Namesto nekdanje pokrite terase za 150 ljudi je zdaj z Gordie prelep razgled od Italije do Hrvaške, ki ga vmes prekinja le 3,5 hektarja domačega vinograda. Trte so posadili pred petimi leti, zato je vin šele za osem (različnih) steklenic, zaradi česar se še posebej pazljivo in raziskujoče posvečajo vsakemu letniku in sorti. Ne čudi, saj je tudi namesto plošč in fritez le en servirni voziček, na katerega oče in mama ponosno nalagata sinove morske miniature. Ne, porcije niso premajhne; majhen je jedilni list na steni, na katerem piše zgolj osem jedi. Težka izbira, katero sploh izpustiti.

Andrej Cep ni izučen kuhar, zato z njimi ne tekmuje v (morski) klasiki. Namesto tega razkazuje raje sveže morske sestavine, ki jim dodaja trenutne (sezonske) navdihe. Pravilno! Le zakaj bi zakrival čudovito nežnost rakovice, ki potrebuje le dovolj kuharjeve potrpežljivosti, da iz vseh majhnih in tankih prekatov izlušči vso njeno sladko sočnost?! Zadošča zgolj malo soli, da nekaj listov treviškega radiča ni le za okras, temveč kar za zelišče, ki ga poplakneta dva (filirana) krhlja mandarinine sočnosti. Podobno tudi pri karpaču Fondinega brancina, ki ne prenese veliko eksperimentiranja, zato ob sočnosti granatnega jabolka zadošča žlica gostljate domače čebulne marmelade.

V testeninskem delu bi izučeni kuhar rezance sicer stanjšal za številko, a dvomim, da bi uspel omako tako rumeno zgostiti. Saj mu od predjedi ne bi ostalo dovolj rakovice, pri barvi pa bi se, najbrž, zadovoljil kar z žafraniko. Gordijinemu chefu, sommelieru in kletarju pa ni bilo treba po nekaj gramov dragih kot žafran v Perzijo, pač pa se je prva žetev pravega žafrana zgodila kar v Sloveniji v Šmarju pri Kopru.

Če bi bil raviol, spet iz debelo zvaljanega testa, polnjen z nadevom suhih paradižnikov, v družbi kakšne ”izučene” omake, ga sploh ne bi opazil. Raje bi gledal skozi okno primorske hribolazce, kako se za vikend tam okoli gredo treking med vinorodnimi griči. Ker pa je raviole prekrila buzara, v kateri sta se prav pregrešno združila morje (v podobi kanoč, morskih bogomolk) in sonce (v sočnosti paradižnika), je postalo jasno, da je še zaradi nečesa potrebno iz Ankarana v hrib. Zgoraj na Kolombanu je več morja kot na obali! Zato, dragi bralci, naslednjih deset minut le poslušajte: sesljanje bogomolkinega oklepa, ki slastno meso majhnih količin in velikega okusa, manj sladkega od škampov, a zato bolj morsko-jodastega, izpusti šele, ko sta glava in rep skupaj v ustih.

Pravi posladek in zaključek v kleti

Tudi lignje imajo, toda le: ”Ko so…” To pomeni, da so zgolj iz slovenskega morja in velikosti, ki od jedca zahteva nekaj dela. Če lahko še zadnjič uporabim primerjavo z izučenimi kuharji z morske ”rive”, bi pri njih bilo omake velika zajemalka ali pa sploh nič. Gordiin chef pa je slovenske lignje, ki jih je po japonsko zarezal v mrežo, da so se razcvetelo zapekli, kombiniral z jurčki, ki pa jih je vešče uporabil le za začimbo. Kdor sovraži fritezo, mora poskusiti; drugi pa bodo žvečili.

Stalnica mladega chefa Andreja, s katero vselej navduši, je tudi taljata hobotnice, ki jo podstavi s pečenim krompirjem nadgradi z drzno kombinacijo suhih marelic, oliv, paradižnika in timijana. Všečno, drugače in kreativno, da Gordio uvršča med redke slovenske gostilne s pristnimi morskimi okusi!

Zato tudi ni bilo prehude zamere, ker pri sladicah ni šlo več le navzgor. Pravzaprav se je šodo s kakijem in belo čokolado ponesrečil, vprašljiva pa je tudi njegova lokacija v kozarcu. Izpadlo je, žal, zdrizasto. Tudi jabolčni kolač, če je krostata, naj res hrusta. Merim na dno, ki je bilo opito in kašasto. Vseeno pa, kombinacija jabolk in jesenske buče ob morski obali je za pohvalo! Pa še o sacherci – je ostanek prejšnjih, množičnih, časov? Ko so morale biti vse torte zgolj sočne? Še tiste, ki so si svetovno slavo naredile s suho strukturo ...

Toda, v Gordii je pravi posladek in zaključek tako in tako v – kleti!

Zakaj obiskati?

Pri nas tako pristnih morskih gostiln, ki zahtevno ”komplicirajo” pri izbiri vrhunskih, svežih in regionalnih sestavin, pa prav nič pri njihovi kuharski obdelavi, ni za vse prste na eni roki. A Gordia je ena med njimi!

VINO 4

Vinski list je na tabli, vina pa v kleti. Gordia je tudi vinarija, a takšna kot je tudi njena kuhinja. Tudi vina so, namreč, avtorska. Čeprav, torej, ni nič iz demižona (razen, ob čakanju na vino iz sušenega grozdja, alkoholizirana malvazija damigiana), lahko v redko kateri slovenski gostilni pijete takšna vina za takšno ceno (vina na kozarec od 1,50 do 2 €; penina sur lie extra brut 13 €, za domov 10). Vinski svetovalec Andrej Cep (sommelier 3).



Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  na vhodu v Ankaran v krožišču desno v hrib, dva kilometra, na levi strani

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
morsko

Naslov:  Kolomban 13, Ankaran

Telefon:  +386 (0)5 651 3085,

www:  www.gordia.si

E-pošta:  cepandrej@hotmail.com

Zaprto:  ponedeljek in torek; odprto od srede do sobote med 12. uro in 14.30 ter med 18. uro in 21.30, v nedeljo med 12. uro in 16.30

Lastnik:  družina Cep

Kuhar:  Andrej Cep

Cene:  hladne predjedi 7 do 14, tople predjedi 10 do 15, glavne jedi 10 do 20, sladice 4 do 5; degustacijski meni 50 € (6 - 7 hodov in 4 vina)

Jedi:
kreativna (pri)morska kuhinja

Dodatno:
lastna vina Gordia

Leto obiska:  december 2011



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND