Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (52 od 100)


Gostilna ocenjena 3 krat

Hrana:
3 krat
Vina:
3 krat
Postrežba:
3 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
3 krat
Cena/kakovost:
3 krat

Ocenite gostilno
 

Kozja skuta s panceto in čilijeve niti


Gosja jetra s konjakom in mandarinami


Jogurtova strjenka z gozdnimi sadeži, vanilijeva torta z malinami in čokolado, orehova rezina


Martin in Marta Vodušek iz trboveljske gostilne Martin – od slow fooda do nedeljskih kosil

 
Gostišče Martin, Trbovlje, 3, ZAPRTO
Zasavski gostje so nekaj posebnega

Premoga ni več, rudnik se (postopno) zapira, podjetje pa prestrukturira; novi časi so (nekoč) knapovsko Zasavje močno spremenili. Toda Martin je še vedno takšen kot nekoč, še vedno prvi zasavski gostinski naslov in trboveljska gostilna, v kateri se Trboveljčani zaljubijo, poročijo, slavijo in poslovijo. Če so se drugi že zdavnaj predali in začeli peči pizze, ima gostilna Martin na Tereziji zastavo še vedno visoko na drogu.


Nad brancinom s čežano je turist, ki po Zasavju ne išče izumrlega premoga, temveč še žive tradicionalne jedi, seveda začuden, toda kriv si je sam, zakaj pa prihaja sam in tako poredko?! Od nečesa je potrebno živeti in Voduškovi to počnejo v nekdanjem Delavskem domu nad nekdanjim Terezijinim rovom že 20 let. Bili so časi, ko je Zasavje gospodarsko cvetelo in so se delavci priseljevali, zdaj jim na delo drugam ni potrebno potovati le še tri tisoč.

Zato pri Martinu tistega starega jedilnega lista, na katerem je jedi za celo kuharsko enciklopedijo, sploh ne kažejo gostom. ”V nedeljo je norišnica”, ker vsi pridejo na samopostrežno kosilo (11 evrov), med tednom pa jejo knapi proseno-kašne jetrnice, zeljno solato in fižolov golaž doma. Martin je, torej, za redke poslovneže in pogoste slavljence.

Ustavil je čas

Brancin je obdržal dovolj svežine, da se je snežno belo meso kosti skrbno rešenih filejev lepo ujelo z jabolčno čežano, ki jo je barvno dopolnjevala še rukola. Brez nje pri Martinu pač ni nobenega krožnika, zato, če že, razveseli, da ni uvela in na predolgih pecljih. S tem smo pa hitro tudi pri glavni Martinovi odliki - zaveda se pomena sestavin! Zato že za pozdrav ponudi kos domačega kruha – če ni ravno nedelja, ko ga prehitro zmanjka -, na njem pa salamo, ki jo ”mož dela”.

Če sodimo po Martinu, je knapovsko prestrukturiranje uspešno. Pred gostilno je parkirišče premajhno, na tabli pred vrati pa priporočajo račja prsa, bučkino, juho, gosja jetra, lepo vrtnarico. Časopisni izrezki na stenah so sicer že v letih, toda prah z gostinskih diplom je skrbno obrisan, mladi gospodar ima zlikan predpasnik, chef pa snežno belo uniformo. Družinska gostilna, ki pozna svoje goste, ali kot se Martin Vodušek pohvali: ”Zadovoljni smo! Moje zvezdice so moji gostje, ki so mi že 20 let zvesti. Veste, zasavski gostje so nekaj posebnega. Moraš jih (s)poznati, jim dati tisto, kar hočejo.”

Ob ribah še račje prsi, na primer. Ker ima prekaljeni gostinec dobre dobavitelje in velike krožnike, na katerih je ob tanko zrezanih dimljenih prsih, mesarjevo zvitih v rulado, prostora še za rukolo, peteršilj, paradižnik, parmezan, limono in brusnice. Zveni znano, kajne. Je slabo, da se je Martinu čas ustavil? Ali pa je dobro, ker ga je Martin ustavil? V gostinstvu je en gost gleda tako, drugi čisto drugače. Glavno pa je, da je Martin obrtniško korekten. Kar je na krožniku, gre brez težav tudi z njega.

Martinu je pač dovolj, da nabavi sestavine, ki jih v domačih hladilnikih ni, potem pa z njimi ne ustvarja, pač pa ponavlja. Juho s tartufi, na primer. Sredi sezone, ki bele ceni med tisoč in tri tisoč evri za kilogram, in sredi zasavskih rovt, kjer je dovolj, da so (poceni) črni, iz slanice in brez ”nadležnega” vonja. Saj je kuhar pošten in si ni pomagal s sintetičnim oljem. Kdor hoče več, naj gre v Istro!

Listnato testo je bilo atraktivno zapečeno, ko je prišlo na mizo. Toda, ko se je zgornji hrustljavi in rumeno zapečeni sloj nadrobil po prtu, je ostala surova lepljiva prevleka. Juha, smetanova, s čebulno osnovo, je imela lepo lastnost, da je bila brez moke, a manj lepo, da je bila tudi brez drugih dodatkov (zelišč, začimb). Vse je bilo zato le zaradi slave; tartufarske, češ, če je že sezona, in Martinove, češ, mi jih imamo (v izobilju celo: še s kozjim sirom, njoki, brancinom in biftekom).

Da prestrukturiranje ne bo boleče

Med sestavinami, ki niso v vsakem domačem hladilniku in je zato občasen obisk gostilne potreben, je bila tudi kozja skuta. Okusna in polna, spretno opečena in koristno ovita v hrustljavo panceto. Če bi bilo zraven še kaj domačega chutneya? Ne bi omenil, če ne bi bil brancin za dober zgled.

Pečena gosja jetra so bila dovolj spretno očiščena, da je tudi skrbni pregled našel le majhen kos niti. Opečena so bila tako, da so se dopadljivo svetila. In omaka je bila popravljena s konjakom, da je kar klicala po mandarinah. Torej? Verjamem, da so gostje s tem zadovoljni. Toda, ker je v gostilni že tudi mlada kri in ker sploh ni potrebno veliko, je škoda, če še novih 20 let isto. Saj buteljk na kozarec zdaj morda res ”nihče ne pije”, toda dvomim, da nihče ne bi bil vesel bolj ambicioznih krožnikov. Ali pa vsaj – da prestrukturiranje ne bo preveč boleče -, mandarin, ki bodo skrbno filirane (ne le počez odrezane) in z omako povezane, ter priloge, ki bo kaj več od lista endivije, četudi iz sredice.

Zelo podobno tudi o piščančjih medaljonih s pehtranom in zeliščnim štrukljem. Pehtran ima tako izrazit okus, da ga ljubiš ali sovražiš; spregledati ga torej ne moreš. Če je bilo meso dovolj sočno, omake dovolj in štruklji v tej kombinaciji dovoljeni, pa je v okusu neizrazito. Kje, če sploh, je bil pehtran, zakaj bela omaka, belo meso, beli štruklji, od kod le sirovi, ne pa zeliščni? Sem preveč siten? Ne, ker Martin noče biti povprečen!

Steak po ameriško z ocvrto čebulo in krompir s smetano je bil na pogled to, kar je veliko gostom všeč. A le zato, ker so premalo kritični! Kajti meso je bilo tako pusto, da bi na kuharjevem mestu zamenjal mesarja. Pečeno je bilo srednje, a je bilo v ustih vseeno peščeno sipko. Seveda, bil je ramstek, torej ne zahteva nihče, da se topi kot pljučna, toda upirati se mora z mišicami, ne pa s trmo. In zakaj podloženo s čebulo? Če je ocvrta, je najbrž zato, da ob ugrizu hrusta, ne pa cmoka. In, mar ameriški krompir ni v lupini? Se opravičujem, če je vse to (bilo) le zaradi nedelje (ko je ponedeljek prost).

Zato pa je bila predvčerajšnjim čudovita pistacijeva torta, danes pa Martinova prepoznavna orehova rezina Bellevue s pariško kuhano kremo. Včasih je bila povsod, zdaj je (vedno) le še pri Martinu.

Zakaj obiskati?

Martin je na zasavskem koncu (še vedno) prva izbira! Omizja slow food so že marsikje po Sloveniji opešala, a zasavsko še vztraja. Ker ima sedež v Martinu, to nekaj pove tudi o njem. Družinska gostilna, ki se trudi na obrobju ponujati sestavine pravega mesta.

VINO 3

Vinska karta skrbno pazi, da buteljke ne preskočijo 20 evrov, hišna politika pa, da se jih ne toči na kozarec. Zato pa imajo hišnega vinarja, Jožeta Kupljena (Svetinje, Jeruzalem) - laški rizling za mešanje in chardonnay za predjedi. Med rdečimi iz litrc Martiničičev cviček in refošk Vina Koper, od buteljk pa nekaj primorskega.

Vinski svetovalec: Drago Vodušek, vinski list: da; število vinskih etiket: 48, najbolj priljubljeni vinarji: Kupljen, Ščurek, Movia, Joannes Protner, Mastnak; cene vin: prijazen pribitek; Carisma rdeče 19 € (pri vinarju 12).





Komentar bralcev:

8. 11. 2012: Odlična gostilna, vse je enkratno.


Dodatni podatki

Kako do tja:  s štajerske avtoceste je do Trbovelj najbližje preko Prebolda (izvoz Šempeter). V Trbovljah v hrib pri Sparu (Trg svobode)

Regija:  Štajerska

Značilnost:
mednarodno

Naslov:  Partizanska c. 49, Trbovlje

Telefon:  +386 (0)3 563 2610,

www:  www.gostilna-martin.si

E-pošta:  gastron@siol.net

Zaprto:  v ponedeljek; odprto od torka do četrtka med 11. in 22. uro, v petek med 11. in 23. uro, v soboto med 12. in 23. uro, nedelja in prazniki med 12. in 17. uro

Lastnik:  družina Vodušek

Kuhar:  Martin Vodušek

Cene:  hladne predjedi 7 do 9,50, juhe 2,80 do 4, tople predjedi 7,50 do 15,50, glavne jedi 8 do 23, sladice 3 do 5,50; degustacijski meni 30 do 45 €

Jedi:
mednarodna kuhinja à la Zasavje

Dodatno:
zasavski Slow food

Leto obiska:  november 2011



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND