Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (58 od 100)


Gostilna ocenjena 4 krat

Hrana:
4 krat
Vina:
4 krat
Postrežba:
3 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
4 krat
Cena/kakovost:
4 krat

Ocenite gostilno
 

Kostanjeva panna cotta z moussem bele čokolade na orehovem biskvitu, z vafljem bučnega sladoleda


Morski kanelon z riževim testom in sladko kislo omako s tribarvno papriko


Štajerska rižota z lisičkami in sočnim svinjskim filejem


Martinov krožnik – račka, rebrca, pečenica, mlinci, rdeče zelje, ocvirki, krompirjeva rulada


Štirje fantje iz Gočove – od leve: Miha Vidovič, Benjamin Jerebic, Gregor Brodnjak in Sašo Kramberger

 
Štajerska hiša kulinarike, Gočova, 3,5
Sodobni štajersko-mednarodni fusion

Dvomim, da še kje v Sloveniji dobiš več in boljše za toliko evrov! Če vas še nihče ni povabil v Štajersko hišo kulinarike, potem se nagradite sami z nedeljskim kulinaričnim razvajanjem. Spoznali boste štiri fante, ki so sicer delajo le tri dni (druge pa pomivajo in pripravljajo), a ustvarili so gostilno, v kateri še tisti, ki so vajeni plošč in velikih porcij, spoznavajo, da je tudi lepo in v več hodih lahko za vsakogar.


Najbrž nikjer niso množična praznovanja v gostilnah z velikimi porcijami in malo ceno tako priljubljena kot prav na Štajerskem. Toda Hiša kulinarike iz Gočove se je tega lotila povsem drugače. Poceni je, toda zato se morate nekaj novega naučiti!

Hrbtiščeva juha in poševnooki kanelon

Če nisi pripravljen, si pošteno zmeden. Kam sem prišel? Velika tabla kaže proti Gočovskemu dvorcu, a stolpičev ni nikjer, je le velika hiša, okrog nje pa po travnikih veliko avtomobilov. Vsi govorijo o hiši kulinarike, a je le velika dvorana, ki je nabito polna. Natakarji so med njivami v metuljčkih, muzikantje pa med kosilom v plesnem ritmu. Pogrinjki so s svečami, stoli s pregrinjali in pentljami, vozički s finim porcelanom. A nekaj manjka! Nikjer ni kovinskih ovalov in mešanih ribjih plošč …

Postrežba je takšna, da si popraviš srajco v hlače in skriješ čevlje pod stol. Ena, dva, tri in postrežeta oba hkrati obe strani, juha je v jušnikih, a ne na mizi, pozdrav iz kuhinje pa dokončno odpravi dvome. Tri vrste kruha so domače in sveže, škoda le, da so že zrezane. Tlačenka je sočna in mesnata, zelje je s fižolom in bučno zabeljeno, pašteta je penasta, za ljubitelje rib pa je svinjska, rahlo dimljena in kot dih lahka. Štajerski gostilničarji, zgledujte se!

Juh je za dva več kot za celo ohcet. Ribja in kremna sicer ni sladkovodna, ker potem bi res padel s stola, a kovačev ražnjič se ne drobi, temveč sveti, osnova je krompirjeva, okus pa zeliščen. Škoda le, da je prehladna. Kolateralna škoda velikih gostij … Kostanjeva juha je z jurčki, a žal s premalo izrazitosti muškatnega oreščka (ki ga obljubljajo v peni). Vseeno je uspešen poskus prešolanja gostov, ki prisegajo na gobove juhe iz vrečk in srbskih gobanov. Naredi vtis, ko natakar strese sifon in nabrizga krompirjevo peno.

Hrbtiš(č)na juha pa je prava zmaga! Z vlivanci in kockami hrustljave jušne zelenjave, z majhno kostjo, ki jo ”fant” Benjamin položi na koncu in na vrh. Krožniki so veliki, porcije so majhne, hodov je še dovolj. Ni bilo enostavno tako na deželi tako obrniti ploščo. A fantje so dobro premislili, ko so pred štirimi leti začeli. Če bi s tako veliko stavbo zastavili klasično gostilniško, jih danes že ne bi bilo več. Ker pa so se specializirali za skupine, vendar tako, da so se od konkurence ločili s hodi in idejami, so si kupili dovolj časa za uvajanje in postopne korake. Predvsem pa so bili potrpežljivi in ne grabežljivi. V a la carte izvedbi bi takšne jedi stale najmanj enkrat več. V vsak dan odprti gostilni bi potrebovali najmanj trikrat več človeškega dela. Matematika se ne bi izšla in Gočova bi bila enako daleč kot je bila, ko avtoceste (in Gočovskega dvorca) še ni bilo.

Tudi mehka in rožnata je lahko svinjina

Ko bereš, se čudiš, kaj vse so zapisali. Jedilnega lista ni, le dva menija, toda hrabra in ambiciozna. Če drugi za množice delajo po industrijskem tekočem traku, si štirje fantje iz Gočove dajo opravka z vsakim krožnikom. To, seveda, pripelje tudi do napak, toda na koncu sploh ne gre le za ceno, temveč je okus v ustih dejansko zadovoljno prijeten. A vseeno manj pozabljivosti ne bi škodilo. Kje se je izgubila jetrna rulada iz hrbtiščeve juhe? Kje porova polenta pri ribi? Kje pire rumenega korena pri rački?

Oziroma: hoče Štajerska hiša kulinarike preveč? Včasih že, a ni preveč moteče. Saj imajo odprto le trikrat na teden, torej takrat morajo iti na polno. Saj pri sestavinah gledajo na kakovost, torej bistvenega ne pozabijo. Saj je hodov, elementov, tekstur in fuzije veliko, torej sva pozabljivost opazila le (mi)dva.

Morski kanelon z riževim testom in sladko kislo omako s tribarvno papriko je imel ne-štajersko poševne oči in nepotrebno sladko-riževo podlago, toda v ocvrtem objemu je bil všečen nadev in hrustljavi riževi rezanci so bili več kot peteršilj z rezino limone.

Rižota z jesenskimi lisičkami in kostanji (ki jih nisem našel) v kolutu pomurskega sira in tagliato svinjskega fileja sicer ni šla dlje od štajerskega riža, toda na zadevo je bilo treba pogledati celovito - od postrežbe iz koluta do sočnega fileja, pri katerem – stavim – so se mnogi čudili: ”Kaj tudi tako mehka in rožnata je lahko svinjina?!”

Morski krožnik je bil sladko-slana kombinacija smuča in kovača. Slednji je imel kostanjevo obleko, ki je bila najbolj presenetljiva – sploh, namreč, ni bila lepljiva. Fantje kljub gneči res pečejo sproti!

Martinov krožnik pa je bil takšen, da je dobro, ker je le enkrat na leto. Na krožniku je bilo toliko umetniškega navdiha, da je zmanjkalo okusa – vsega preveč, brez sožitja, s premalo občutka. Razen, če je bilo le za sliko?!

A je kostanjeva panna cotta z moussem bele čokolade na orehovem biskvitu, z vafljem bučnega sladoleda, hitro povrnila zadovoljni vtis. Ko sva upihnila svečko pod sladkornim upognjencem, sva vedela, da ni bilo prvič in zadnjič!

Zakaj obiskati?

Fantje iz Gočove so vse dobro premislili. Chefa, Gregor in Miha, se ne izgubljata v podrobnostih predolgih a la carte jedilnikov, temveč raje do podrobnosti izpišeta scenosled menujev. Šefa v strežbi, Benjamin in Sašo, pa ne drobita svojih korakov med posameznimi in naključnimi gosti, temveč raje pokličeta na pomoč natakarsko brigado in gostom nato sporočita: ”Uživajte v svojem praznovanju, vse drugo prepustite nam!” Morda boste celo zaplesali.

Vino 3

Prilagojeno večjim družbam. Ko je žeja, štajersko, pitno, sauvignon, Pullus, 2010, suho, in Mon ami, Čurin-Praprotnik, polsuho. Ko je sladko, kerner, izbor, Kraner-Plateis (Zgornje Hlapje pri Jakobskem dolu), 2006 (kozarec 4 €). Ko je račka, Benedict red, Dveri-Pax, 2009, Štajerska Slovenija.

Vinski svetovalec: Sašo Kramberger. Vinski list: vinski spisek na mizi. Število vinskih etiket: 35. Najbolj priljubljeni vinarji: Kraner-Plateis, Čurin-Praprotnik, Ptujska Klet, Dveri-Pax, P&F Jeruzalem Ormož. Cene: prevelik pribitek; Benedict red 22 EUR (pri vinarju 9.30).




Komentar bralcev:

4. 11. 2013: kvaliteta in super postrežba po res ugodni ceni.


Dodatni podatki

Kako do tja:  izvoz iz pomurske avtoceste Sv. Trojica, smer Ptuj. Gočova je 2 km z avtoceste. Velika tabla desno za Gočovski dvorec

Regija:  Štajerska

Značilnost:
mednarodno

Naslov:  Gočova 38 a, Sveta Trojica

Telefon:  +386 (0)2 720 1053,

www:  www.shk.si

E-pošta:  rezervacije@shk.si

Zaprto:  od ponedeljka do sobote; odprto v nedeljo v času kosila, ostale dneve po dogovoru

Lastnik:  Miha Vidovič, Benjamin Jerebic, Gregor Brodnjak in Sašo Kramberger

Kuhar:  Gregor B rodnjak

Cene:  nedeljsko kosilo 13 € (5 hodov); opisano kosilo 16 €

Dodatno:
za velike skupine in ples

Leto obiska:  november 2011



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND