Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (62 od 100)


Gostilna ocenjena 1 krat

Hrana:
1 krat
Vina:
1 krat
Postrežba:
1 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
1 krat
Cena/kakovost:
1 krat

Ocenite gostilno
 

Sladoled iz stisnjenih oljk s pomarančnim okusom


Pastičo, zelenjavna zloženka iz jajčevcev s sirom in zelišči


Goveje ličnice z ajdovimi štruklji s skuto


Dean Čebron: “Sosed jih je zjutraj nabral…”

 
Rahela, Preserje, 4
Primorska kuhinja; mineštra in goveje ličnice

Z avtoceste je zgolj pet minut, a tako daleč, da se slišijo le jutranji zvonik, dopoldanske škropilnice v vinogradih, popoldanska burja s Krasa in večerni črički pod teraso, s katere je pogled po rodovitni Vipavski dolini. Ime je dala stara mama, za vinograd skrbi oče, za spanje mama, med gosti je žena, v kuhinji in kleti pa sin. Čebronovi so dokaz, da je takšnih domačnih Rahel na naših vinskih cestah še dosti premalo!

Na terasi je velik žar na lavo, v hladilniku pa debela fjorentina. “Kaj pa je to?” je začudena gostja iz mesta. “To je zame!” ji odgovori kar mož, ki hodi na poslovna kosila. Pred pršutom, ki ga Čebronovi kupujejo v Italiji, zorijo pa na svoji, vipavski burji, sirom, ki je iz Toskane in s Sicilije, in pečenimi olivami od stalnega dobavitelja – ”ničesar ne skrivam, povem, kaj je naše in kaj ni” -, je v pozdravu domača panceta s popečenimi bučkami, po njem pa pastičo, ki se spreminja s soncem, oblaki in vetrom. V njem je tisto, kar ravno takrat najboljše diši. Poleti, seveda, ne manjkajo predvsem jajčevci in paradižniki, sir je nežnejši in mocarelast, zelišča dišijo po baziliki, le olje gre že h koncu, saj bo kmalu nova letina. Hišni oljar je Vanja Dujc iz Kopra in prav on je priporočil: “Pojdita ga preizkusit, res se trudi.”

Celoten vrt v mineštri

Na sodu pred šankom, kjer so zložene še mamine marmelade in očetova žganja, je z zadnje poroke ostal debel foto album, ki je poln veselih svatov. Takšnih zabav je bilo pri Raheli že nič koliko. Jedilnica je prostorna in domačna, terasa je velika in razgledna, hrana je domača, cene so podeželske, gostoljubje je tradicija. A Rahele je škoda zgolj za velike družbe in posebne priložnosti. “Dam sardelce na žar, čisto sveže so?” je le en primer od številnih, ki kličejo na obisk. Čeprav je tudi tukaj vprašanje na začetku klasično primorsko-gostilniško: “Želite morsko ali mesno?”, pa je nadaljevanje brez stereotipov. “Samo kuharice ni notri,” se v zelenjavni mineštri z domačega vrta - “poglejte, tam je, mama pravkar nabira paradižnike” – okusi za povsem resnično, pa čeprav pri drugi mizi reče: “Tam je naš vrt, lep sprehod po njem je v mineštri.” Čeprav je v kuhinji soseda, v vinogradu oče, pri kuhanju marmelad in kompotov pa mama, nad velikim žarom na terasi vseeno piše Dean. Njegova roka se vidi povsod, pa čeprav se zazdi, da včasih preveč govori … A v kuhanju in gostinstvu je z dušo in srcem, to se ne okusi le v salami, ki je avgusta ne boste dobili na mizo, ker “ni več prava, počakati bo treba na novo”, temveč tudi v rezancih z jurčki, ki jih kuhar pri mizi opeva skupaj z domačo skuto, potem pa nanjo med lonci čisto pozabi. “Joj, pa je glavna pri tej jedi!” Pač ni, saj so med rezanci tako dišeči jurčki, da se nihče ne jezi. ”Pravkar me je sosed poklical, da je nabral polno košaro…” Teraso je napolnil omamni, zdravi, sveži, jutranji gozdni vonj mladih, čvrstih, avgustovsko belih jurčkov. Svoje je dodala še kuharica, saj je za omako zgostilo, kar je na vrtu še pustila mineštra. Jurčki so bili debelo narezani in vroče opečeni, da je bilo še mestnim jasno, da so iz gozda, ne iz zamrzovalnika.

Sladoled s stisnjenimi oljkami

S terase se vidi daleč v Italijo in blizu do vasice Pedrovo, pa naprej do dornberškega Tabora in Gradišča nad Prvačino. Iz Brnika gre strmo v hrib, z ajdovskega konca pa je preko Sela in Batuj le nekaj minut. Cesta ob gostilni se je sicer udrla in novogoriški župan ni stalen gost, toda do Rahele je tako blizu, da je hitro daleč ravninski hrup, zato se večerja zlahka zbudi za zajtrk, ob sardelah z žara, ki so končale v čebulni marinadi z veliko limone.

Goveje ličnice so specialiteta hiše, ki potrjuje Deanovo filozofijo, da bi rad bil drugačen, a si ob čakanju na naključne goste ne more privoščiti zahtevnih kuharskih podvigov. Dovolj sta potrpljenje in omaka (aha, od tod so jo dobili jurčki v testeninah), da gostje ugotovijo: “Kako se topi…” Žal so ajdovi štruklji s skuto preveč perfekcionistično izdelani, s tako enakomerno tankimi plastmi, da imajo fotogenično obliko, a presuho vsebino. Nasploh se zdi, da je Rahela prijaznejša do tistih, ki se po več hodih predjedi že utrudijo, saj je tudi od fileja brancina, ki je sicer lepo spečen, skupaj z ostankom vsebine sosedove gozdne košare, boljši krompir, ker je velik, domač, pečen v krhljih in lupini. Krompir, ki ni za spremljavo in zapolnitev krožnika, pač pa za okus, ki ga ravnina ne pozna.

A glavne jedi so bile le kratek premor, da so se brbončice malo odpočile. Kajti pri sladicah je nastopila spet prava Rahela. Veliko jih je že na primorskem koncu, ki eksperimentirajo z olivnim oljem v sladoledu, toda doslej je Deanov najbolj presenetil! Ne, ni iz paco jeta, le iz “navadnega” polprofesionalnega aparata za sladoled, skrivnost uspeha pa je v sprotni izdelavi. Za vsakega gosta posebej, brez hladilnika, zmrzali in sreža, torej, zato pa izredno kremasto in z okusom Dujčevega cuveeja ter začimbo njegovega pomarančno & oljčnega olja.

Zakaj obiskati?

Vse lepo tudi o breskovi piti, ker je sveža in z drevesa pod teraso. Kot zvečer bovla in zjutraj marmelade. V tistem miru in tišini, ki ju oživljajo le črički in zjutraj ob šestih vaški zvonik, se vam hitro zgodi, da se kosilo zavleče v dopust. Saj je do Pedrovega tako lep peš-izlet, tam pa pogled od Furlanije do Ajdovščine. Gostilna, ki prizna, da ni kmečki turizem, čeprav se vam zdi, da je.

Vino 3,5

Vina Čebron. “Malo frizantinčka za začetek…” Sauvignon, muškat, laški rizling in tankovska metoda za poletno žejo. Temu namenu služi tudi Čebronov Lips, rose, k pršutu, dokler ne bo prvi letnik terana čez dober mesec v kleti. Chardonnay, 2009, Čebron, je že zelo resen, kratko (1 dan) maceriran, zadnje tri mesece v majhnih sodih, mešanih, iz francoskega in ameriškega hrasta. Vonjave lesa, toda v ustih je mednarodni slog chardonnaya. Cabernet sauvignon, 2007, Čebron, v velikih (akacijevih) sodih, na koncu kot rezerva v barikih, malo alkohola, poudarjena kislina. Za ličnice prešibka postava.

Lepo odkritje, laški rizling, Jangus, 2010, za laškega neobičajne kožice, ki pokaže v ustih novo dimenzijo. Peter Bakaršič, Male Žablje, je mladi up Vipavske.



Komentar bralcev:

29. 8. 2011: Dean je,po moje,eden najbolj perspektivnih gostincev pri nas! Z leti in ob pravih sodelvcih se bo pa zavihtel v sam vrh najboljših Slovenskih kuharjev,prav tako vinarjev! Bravo Dean,kar korajžno naprej,ti privoščimo! Lp Golobček


Dodatni podatki

Kako do tja:  z avtoceste proti Novi Gorici v Selu

Regija:  Primorska in Notranjska

Značilnost:
primorsko

Naslov:  Preserje 61 a, Branik

Telefon:  05 305 7080

www:  www.cebron.eu

E-pošta:  dean.sp@siol..net

Zaprto:  v ponedeljek in torek; odprto v sredo in četrtek med 16. in 22. uro (ob rezervacij), od petka do nedelje med 12. in 22. uro

Lastnik:  družina Čebron

Kuhar:  Dean Čebron

Cene:  hladne predjedi 5 do 7, tople predjedi 3,50 do 6, glavne jedi 9 do 18, sladice 2 do 3,50; degustacijski meni 21 € (4 hodi) do 36 € (6 hodov)

Jedi:
primorska kuhinja

Dodatno:
vina Čebron in sobe

Leto obiska:  avgust 2011



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND