Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (59 od 100)


Gostilna ocenjena 3 krat

Hrana:
3 krat
Vina:
3 krat
Postrežba:
3 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
3 krat
Cena/kakovost:
3 krat

Ocenite gostilno
 

Ajdova torta z belo čokoladno omako in pehtranovim sladoledom – manj elegance in več okusa


Svinjina s šparglji in parmezanova rižota – lahko, barvito in všečno


Zeleni šparglji in svež kozji sir – dobre sestavine dobro servirane


Manna ne želi biti le za želodec, temveč tudi za oči – eleganca, ki v prvem nadstropju deluje tudi ekskluzivno

 
Manna, Ljubljana, 3,5
Slovensko-mediteranska kuhinja; baron Mušl in torte

V bližnji trnovski cerkvi je Prešeren prvič ugledal svojo muzo, a je ljubezen ostala neuslišana. Šel je v gostilno, utopit skrbi in novi up budit, kar je bilo očitno takšna mana za njegovo pisanje, da mi še danes njegove besede sprejemamo kot sladko mano … Logično, torej, da v današnjih časih tam blizu stoji Manna, hiša kulinarike, ki obljublja “božanske jedi na zemlji”. Četudi ne izpolni vsega, je s svojo kombinacijo od jutra do poznega večera, od sladkega do vinskega, od lahkega do elegantnega, trdna stalnica na ljubljanski gastronomski sceni.

Namesto alkoholnih mehurčkov šabesa. Velik in poln kozarec zelišč z vrta, med katera je natakar zataknil le še dolgi slamici. Potem je, ker nisva takoj poskusila, obstal pri mizi. Po prvih požirkih, ker so bili dolgi in glasni, pa se zadovoljno nasmejal. “Je dobro?” ni bilo vprašanje, temveč ugotovitev. “To si pripravim vsak večer, ko pridem domov.” Spoznala sva enega najboljših slovenskih natakarjev. Manna sploh ne ve, kaj ima.

Elegantno med grafikami

Nežna skuta z zelišči, mandlji, timijanom, baziliko in reduciranim balzamikom je z dvema opečenima rezinama kruha, ki ga sami pečejo, tvorila lep pozdravni krožnik. Manna se zna prikupiti z zunanjim vtisom. Restavracija v nadstropju je elegantna, tiha, intimna, z najboljšimi peclji iz Rogaške in Mersadom Berberjem na stenah jedilnice. Spodaj je sicer bolj živahno, ob dolgem točilnem pultu, nizkih sedežih, na zadnjem vrtu, v slaščičarni ali med lahkim kosilom, toda restavracija je ohranila nekaj tiste vrhunskosti, ki jo je prva leta naredila za ljubljanski in.

Zeleni šparglji so bili z občutkom popečeni na olivnem olju, “piranskem,” sva izvedela, in potreseni s popečeno kozjo skuto. Tudi krožnik in podkrožnik sta se šla zraven, z ovalom, steklom na porcelanu, velikostjo in težo, da je bila za okras dovolj le majhna koprova vejica. Pa ni bil le vtis, saj je pri dobrih sestavinah prav, da gredo hitro, brez čira čara, iz kuhinje.

Za karpačo hobotnice skuhajo vsaj štiri, ki jih tesno zvijejo v klobaso in tanko narežejo. Začinijo jo s tapenado črnih oliv in sušenih paradižnikov, iz katere iztisnejo olje. Spet je bilo lepo, s solatkami na sredini vred, le da tokrat tudi suho, zato koristi, da je na mizi steklenica dišečega olja. Toda potem je to olivno olje, hobotnici pa zmanjka okusa; zgolj poprati je premalo. Vedno pa le ni prav, da je hitro.

Bledolično so nastopili tudi  špinačni njoki z velikimi garnelami. Pravzaprav je še največ dal sivi pinot v kozarcu. Če bi bile namesto anemičnih velikih garnel, ki imajo le (vodni) ugriz, okusa pa nič, manjše jadranske kozice, sicer še ne bi bilo “božansko”, a bi bilo vsaj mediteransko. Če pa bi bili namesto daljnomorskih garnel potočni raki, bi bila to povsem drugačna jed, ki bi se dvignila iz povprečja italijanskih podružnic na vsakem slovenskem vogalu in upravičila investicijo v stene, kozarce, krožnike (in natakarja).

Manna enostavno želi biti v takšni ligi, kjer je na vratih kuhinje potreben stražar. Da spusti notri le tisto, kar je najboljše.

Baron Mušl v lupini

A Manna zna kompenzirati, oziroma vsaj najin natakar je to delal odlično. Naj prišepnem le – brki, saj šefi niso hoteli izpostavljati nobenih imen. Kako je to narobe! Še vedno je preveč slovenskih gostiln brez “krivcev”. Po celem svetu se ve, kdo je glavni kuhar in kdo vodja strežbe, pri nas pa še vedno po komunistično: “Vsi so enakovredni, nikogar ne bi radi izpostavljali…”

“Najin” pa je po vsakem krožniku počakal reakcijo in nato rekel: “Če je vse v redu, sem tudi jaz zadovoljen.” Ali, ko sva zamenjala krožnika: “To je lep običaj. Energija gre po celotni mizi.” In: “Grega, kuhar, je ribič…”, češ, zakaj ni šarenk, so pa sveži smuči in Fondini brancini.

Najbolj pa se je razgovoril ob školjkah in baronu. Upravičeno, saj je dosti več o Manni, ko je v formi, povedal baron Mušl. Školjke so hitro pojedli, lupine pa so ostale … Je bila res Mušlova kuharica ali le Mannih kuhar, je vseeno, saj ima jed (polpet) iz telečjega mesa, črnega kruha in začimb, ki je gratinirana v školjki, tako idejo kot vsebino. Ohrani dovolj nežnosti in poskočnosti, da je primerna za predjed in daje gostilni prepoznavnost. Okusno in z občutkom! Pa še zanimivo, saj droben trik s školjčno lupino osmeši vse tiste, ki tako postrežejo velike pokrovače, vnovič ubite s preveč olja, parmezana in ognja, položene na pare iz soli in rožmarina.

A žal se tako dobro ni godilo smuču. Je kuhar kaj pozabil ali pa tega ni poskusil? Samo dva elementa, ob ribi še špinačni pire, ki se je njokasto zatikal v zobeh, bi bila morda dovolj za predjed, s katero bi kuhar hotel dokazati sveži ulov, a za glavni krožnik premalo. V Manni v odločilnem trenutku zmanjka ideje. Dobijo svežega smuča. Ga lepo filirajo. Mu pred ponvijo zarežejo “rebra”, da je hitreje in enakomerneje pečen. Potem pa … Kaj pa, vsaj, omaka?!

Je pa zato bila pri svinjskih zvitkih s šparglji. Dobra osnova, saj se svinjsko meso in zeleni šparglji (Manna sezonskost dokazuje preveč vneto in premalo raznoliko) privlačijo. Meso tanko, dovolj hitro opečeno, da je ostalo sočno in šparglji še hrustljavi. Tukaj tudi ni manjkal tretji del. Parmezanova rižota sicer ni bila klasično rižotna, a bil je lepo oblikovan in dovolj parmezanski rižev stolpič, opit s fondom, ki je dal hrbtenico tudi mesni in lahki omaki. Nekje vmes med lahkimi kosili v pritličju in zahtevnejšimi večerjami v nadstropju. Kot sedanja Manna.

Stopnja višje pa so sladice. Mehko, sočno, zanimivo, domiselno, drugače in res “vse delamo sami”. Še topla mandljeva torta (brez moke) s čokoladno in jagodno omako ter pehtranovim sladoledom, domačim in brez praškov, ter ajdova torta z belo čokolado in jagodami sta bili res mana oziroma najboljše v Manni, ki, torej, ni kar tako tudi kavarna.

Od novega prijatelja z brki pa za slovo še drobno pecivo, “z mojo domačo marmelado, ribezovo z belo čokolado. Da vama sladkor ne pade.”

Zakaj obiskati?

V Manni se ti ne more nič hudega zgoditi. Zagotovo ne bo slabo, da bi ti bilo žal, pa tudi ne predobro, da bi potem hotel vedno tja … Je ambient. Je postrežba. Je eleganca. Je blizu, a dovolj stran. Je slaščičarna, kavarna, lounge, bistro in še restavracija. V slednji sicer ni božansko, kot uči slogan, a je zato bolj zemeljsko, kot učijo sedanji časi.

Vino 3,5

Mannina vinska karta je sicer plastična, vendar daje slutiti, da je v kleti še kaj več. Na njej so celo (le tri) arhivska vina. Največ je primorskih vinarjev, Posavja sploh ni, manjka tudi več odkritij. Vinska postrežba se zaveda pomena vinske spremljave in ji ni težko priporočati na kozarec.

Rebula, 2009, Blažič, sveža linija in svežina h karpaču hobotnice. S svojo toplino v ustih je poskrbela za dobrodošel kontrast.  K njokom sivi pinot, 2009, Ščurek. Jedi, ki jih ne tvorijo le veliki kosi mesa, potrebujejo takšno vino! K svinjini s šparglji sauvignon, 2007, Verus. Manna gre na sigurno, v velikem kozarcu, da je polno udaril v nos jeruzalemsko-ormoških travnikov.



Komentar bralcev:

26. 9. 2011: Moje mnenje je glede na okus, ambient in postrežbo, da je ena izmed najboljših gostiln v Sloveniji. Problem je le parking.


Dodatni podatki

Kako do tja:  most čez Gradaščico, trnovska cerkev

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Eipprova 1, Ljubljana

Telefon:  01 283 5294

www:  www.kulinarika-manna.com

E-pošta:  info@kulinarika-manna.com

Zaprto:  nedelja in prazniki; odprto od ponedeljka do petka med 13. in 22. uro, v soboto med 19. in 23. uro

Lastnik:  Hiša kulinarike Manna, Kulinarika d.o.o.

Cene:  hladne predjedi 8 do 12, juhe 3,5 do 5, tople predjedi 6,80 do 11, glavne jedi 8 do 25, sladice 4 do 7; degustacijski meni 22 do 42 €

Jedi:
slovensko-sredozemska kuhinja

Dodatno:
kavarna in slaščičarna



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND