Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (62 od 100)


Gostilna ocenjena 37 krat

Hrana:
37 krat
Vina:
33 krat
Postrežba:
37 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
37 krat
Cena/kakovost:
37 krat

Ocenite gostilno
 

Skutni cmoki z omako rabarbare in domačim sladoledom


Pozdrav iz kuhinje kot fine fast food – piščančji burger in čemaževa majoneza


Antipasto s hrustljavimi piščančjimi ptički, paradižnikovo peno in cvetačnim prahom


Natakar, kuhar in polnjen piščanec s pomladno omako in ozadjem industrijskega Maribora

 
Mak, Maribor, 2011
Mladostna kreativnost in mednarodno vrhunsko znanje; jedi s podpisom

Odklop! Ne glejte ne levo ne desno, ne prepustite se prvim vtisom, ne iščite tistega, kar že poznate. Pozabite, kje ste in odmislite vse, kar veste ali ste prebrali o dobrih gostilnah. Le prepustite se znanju in ustvarjalnosti kuharja. Mariborski Mak je upanje, da Maribor ne bo le prestolnica kulture, temveč tudi okusov!


Na lesenem servirnem vozičku, ki za dobrodošlico postreže z odličnimi štrucami, bagetami in fokačami domačega svežega kruha, je polovica zlato-rumeno zapečenega piščanca, ki je živel pod soncem, ne lučmi. Chefov nož je oster in spreten, zato zareže na sredi peruti, da je na krožniku ob belem kosu še temna kračka. Pod hrustljavo kožo, ki plava v svetlo zeleni omaki pomladi, je kruhov nadev, ki mu daje okus drobovina.

V ozadju so silosi nekoč industrijskega Melja, pod prostorno teraso, ki ji primanjkuje sence in zelenja, pa je preveč zaposleni semafor, ki razvršča izpušne pline iz centra mesta do pokopališča in stanovanjskega Pobrežja. Restavracija Mak je najboljše, kar se je lahko bodoči evropski prestolnici kulture zgodilo osem mesecev pred svečano otvoritvijo! Čeprav kruta resničnost Maribora ne daje upanja, da se bosta EPK in leto 2012 resnično zgodila, je Mak za Maribor tako netipična gostilna, da se zdi kot čudež, pri katerem moraš zamižati, da vse drugo ne preglasi okusov.

Kuhar in znanje sta že, drugo še bo

Mak je tako nov, da se natakarju še tresejo roke. Njegov ambient je še hladen, saj ga niso napolnili gostje in mladi chef je imel še premalo časa, da bi vdahnil svojo dušo stenam, zavesam, lučem, mizam, ki jih je “podedoval”, ko je vsak sin dobil svojo gostilno.

Da slovenska kulinarika caplja za razvito evropsko/svetovno, je krivo to, da pri nas odpirajo nove gostilne, ki imajo vse, le kuharskega znanja in kuharja ne. Torej je Mak na zelo dobri poti. Kajti je ravno nasprotje tega. Ima kuharsko znanje in kuharja, vsega drugega pa (še) ne.

Toda, da so se časi spremenili in da tukaj ne bo sedmin, je jasno še preden naročiš. Že pogrinjek takoj preglasi vse druge (mešane) občutke. Jetrna pašteta je vsaj tako francoska kot štajerska, ko je v majhnem modelu za terino prekrita z debelim slojem jabolčne čežane, in domača skuta je vsaj tako kungoška kot je svetovljanska, ko je premešana z zelišči in poudarjena z limetino lupinico. Ker pa ne bi bilo ne Denka ne Maka, če ne bi bilo mame, je za povrh še kolobar očetove salame, ki jo je potrebno – degustirati! Na tankem kruhu zaokrožiti z njo pod nosom, da se odpre njena cvetica, nato pa zagristi, da njen pookus ostane do kuharjevega pozdrava, ki se vsak dan drugače igra. Enkrat je iz mladega krompirja, pečenega v lupini,  s creme fraiche in čemažem, drugič iz fast-fooda, ki pa s sosedom na dvorišču na srečo nima čisto nič skupnega. Sezamova štručka je sveža, mehka in majhna, v njej je polpet, oblit s sirom, tako sočen, da ob njem hrustlja čips iz (krompirjevih) olupkov, ki imajo v Makovi kuhinji pri vsakem hodu svoj poseben, okusno-eleganten pomen. Za barvo, čebulo, kečap in zeleno nit celotnega kosila je na dnu čemaževa majoneza, v kateri noge namaka še domači pomfrit.

Goveja juha je pravzaprav carpaccio. Tanke rezine surove pljučne so šele pri mizi prelite z govejim consommejem (krepko juho), v katerem plava majhen zdrobov cmok, na robu krožnika pa hrustlja samosa (žepek iz ocvrtega testa), polnjena z govedino.

Smuč, ker je Drava čisto blizu, čeprav brez rib, je sashimi, ki ga je chef David še dodatno napolnil z zelišči in mariniral z jabolki, jabolčnim kisom in zeliščnim oljem. K ribi se pomladno podajo marinirani zeleni šparglji, od katerih so šle na krožnik le njihove glavice.

Drugi del smuča je v topli predjedi, ki ji je všečno dodana želja večinskih štajerskih jedcev, ki bodo tudi v takšni gostilni izrekli običajen pozdrav: “Lignje, prosim!” Zato so le ti, ob pečenem smuču, ki ga je kuhar žal položil na hladen krožnik, v solati, dopolnjeni s svežim paradižnikovim pirejem in lističem parmezana z makom, kar je na večini Davidovih krožnikov prepoznavni znak mlade pobreške gostilne. Ki, če kaj, ni običajna, zato je zraven tudi kozarec, z dnom iz kreme rukole (še nekaj za množične želje) in sredico iz bele paradižnikove pene (še nekaj za čudenje).

Izkušnje najboljših evropskih restavracij

Morda se vam bo zazdelo, da kuhar zna (hoče) preveč, toda takrat se ne prepustite le očem, temveč tudi ušesom. Antipasti, v množini, je rekel, ko je prinesel v mešanici semen ocvrte piščančje ptičke, a na krožniku je bilo za celo kuharsko brigado mise en place (priprave): rožnata paradižnikova pena, pečena paprika, ocvrt paradižnik, pečeni kulen, cvetačni prah, omaka bazilikinih semen, pečeni česen, parmezanov upognjenec… Za vse to je, seveda, potrebno tudi gostovo potrpljenje, saj je mladi kuhar za vse sam. “To je zdaj moje, od tukaj se ne premaknem nikamor,” odgovori na vprašanje, kako bo zmogel, ko bo polno in vsak dan. “Saj sem tega vajen, že deset let,” se spomni potovanj, ki jih je med slovenskimi kuharji le za en par. A tudi v tej bratovski tekmi (Grega Vračko, gostilna Denk, Zgornja Kungota, 5 sončkov) je bil David še bolj vztrajen: Palais Coburg, Dunaj, Christian Petz, 2 leti, Johanna Maier, Filzmoos, 1 leto, Tristan na Mallorci, Gerhard Schwaiger, 2 leti, La Balleza, Engadin, Boris Benecke, 6 mesecev, Vila Joya, Portugalska, Dieter Koschina, 2 leti… Veliko mišelink in še več postaj, ki jih niti ne omenja, od Južne Afrike do danske Nome, ki slovi kot najboljša na svetu. “Ob nedeljah bom zaprl; a zato, da bomo lahko prirejali partyje…” Dva sta že bila, a ne za ples, temveč za kuhanje. “Mlade učim kuhati, na prvem partyju, kako se peče domači štrudel, na drugem pa, da na žar ne gredo le čevapčiči.”

Nič čudnega, torej; čemur drugje rečejo jabolčni zavitek, je v Maku kreacija jabolk in cimeta. Jabolčna granita (sadni led) je z marcipanovim prahom in rozinami, v kozarcu je jabolčna čežana s cimetom, zraven je še marcipanov sladoled z jabolkom, v hrustljavi palačinki pa so jabolka v angleški kremi. Toda še boljši so skutni cmoki, ki jih je kuhar skuhal v fondu lupin cimeta in limone, zvezdnatega janeža in klinčkov, pa čeprav si je pri omaki v pomanjkanju malin pomagal z vloženimi višnjami, ki so poskrbele za pravo barvo zgodnjih poganjkov majske rabarbare.

Zakaj obiskati?

Ker je bilo doslej kaj takega mogoče le v Kungoti. Ker je tudi mlajši brat šel s kuhalnico za kruhom po svetu. Ker mariborske izkušnje in tota resničnost govorijo, da kaj takega ni mogoče. Ker tega in tako še niste jedli!

Vino 3

V kleti, veliki in obokani, se je včasih plesalo, zdaj je v njej šele nekaj prvih kartonov znanih Štajercev (Verus, Dveri pax) in Primorcev (Sutor). V načrtu so vinoteka, somelje, vinska karta… Kar smo poskusili, je bilo prijazno do jedi, odčepljeno pri mizi in natočeno v primerne kozarce. Začetek za nadaljevanje.

Ni pa le vino, so tudi sveži in domači sadni sokovi ter ledeni čaji. Voda je v vrču, z zelišči in začimbami.











Komentar bralcev:

10. 3. 2014: Želiš si, da se ne bi končalo ...
23. 11. 2012: Fantastično. Nepričakovano in povsem osupljivo. Vse pohvale celotni ekipi. Prijeten ambient in ustrežljivo osebje, ki zagotavlja eno: popolno uživanje v okusih!
4. 8. 2012: noro!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
9. 7. 2012: Če se želite počutiti res dobrodošle, pojdite kdaj v restavracijo Mak! Čudovite jedi, izvirne, iz res svežih sestavin, pripravljene z veliko ljubezni , ki kot enkraten pookus ostane
še dolgo z vami. Vsakega po malo, z veliko domišljije in znanja Davida Vračka, sestavlja enkratno kompozicijo okusov, ki preseneča in zadovoljuje brbončice dobrojedcev in ustvarja željo po ponovitvi. Res toplo priporočam in planiram ponovni obisk čim prej!
8. 7. 2012: Prihod brez kakršnihkoli pričakovanj, odhod pa poln najlepših občutkov - enkratna prezentacija in počasno uživanje v vseh hodih. Prijaznost chefa Davida in predvsem mojstrstvo njegove kuhinje te povsem očara, da si rečeš - sem pa res moram spet priti - in to hitro! Definitivno najboljša mariborska gostilna!!!!
7. 6. 2012: Inovativnost, harmonija okusov in smisel za podrobnosti! Pri Maku sem obnemel!! Osebje, z glavnim kuharjem na čelu, mi je danes naredilo edinstveno gurmansko doživetje. Prav vse ( premišljeni detajli, okusi, vonji) je bilo daleč nad pričakovanji. Prevzela pa me je tudi domačnost in odprtost. Maka z navdušenjem priporočam dalje.
18. 5. 2012: Vedno znova presenečen :) Najboljša restavracija!
29. 12. 2011: Čarovnija. Odlično in ne predrago. Še bomo prišli. Matej
18. 10. 2011: Maka smo se razveselili tudi vsi tisti, ki radi dobro jemo, a na svoj krožnik ne dajemo produktov živalskega izvora. Vsakič znova nas preseneti z izborom sestavin, njihovo kombinacijo in kreacijo, ki jo postreže. Chef mojsrsko pričara kulinarični presežek tudi presnojedcem. S svojim pristopom se vsakič dotakne naših src, zato srčno radi hodimo k Maku na kulinarična razvajanja.
17. 10. 2011: Fantastično, hvala David, da si se vrnil. Posebej hvala za hrano tudi nam, ki ne pojemo vsega kar hodi in leze.
17. 10. 2011: Nikoli bolj uživali boljse jedli! Res vse pohvale!
6. 10. 2011: Končno je Maribor dobil vrhunskega kuharja Davida Vrečka (Denkovi, Šikerjevi in Pecovi mojstri niso v Mariboru), ki ustvarja v svoji gastronomski hiši, ki ima čisto poseben slog, ki se pride pokazat in pokramlja z gosti, ki sramežljivo pordeči, ko ga pohvališ, ki ima, kjub mladosti, zavidljivo kilometrino in je nabiral izkušnje pri renomiranih mojstrih. O Maku in ambijentu ni potrebno izgubljati besed, gostilna je mlada in nje duša se ustvarja sproti in bo zagotovo sledila vrhunski kuharski predstavi. Najprej poklon pogumu, da v tako gastronomsko nedovzetnem in z fast food-konfekcijsko-pizza kuhinjo napolnjenem okolju nekdo odpre tak gastronomski biser (seveda so izjeme, kot naprimer Rožmarin, ki mu manjka vsebine in obiskovalcev, ne gre pa mu oporekati odličnosti). Prvi obisk je bil poln pričakovanj, ki ga je mojster David z lahkoto presegel in nama tako olajšal dvome o ponovnem. Hrane ne bom posebej opisoval, ker jo je treba poskusiti, zapreti oči, odpreti vse ostale čute in uživati. Naj porečem le to, da bova zagotovo še večkrat prišla in obisk TOPLO priporočava vsem gurmanom. Vse pohvale in iskreno spodbudo ekipi Maka.
12.9. 2011: Vrhunsko in drugače,najboljši pa domači sladoled


Dodatni podatki

Kako do tja:  na Pobrežju, pri pokopališču

Regija:  Štajerska

Značilnost:
kreativno

Naslov:  Osojnikova 20, Maribor

Telefon:  02 620 0053

www:  www.restavracija-mak.si

E-pošta:  david@restavracija-mak.si

Zaprto:  v nedeljo (odprto za dogodke); odprto od ponedeljka do sobote med 11.30 in 21.30 uro (priporočljiva rezervacija)

Lastnik:  David Vračko

Kuhar:  David Vračko

Cene:  hladne predjedi 6 do 9, juhe 3,50 do 5, tople predjedi 6 do 9, glavne jedi 9 do 16, sladice 4 do 5; degustacijski meni 25 do 40 €

Jedi:
mladostna kreativnost in mednarodno vrhunsko znanje

Dodatno:
kulinarično doživetje

Leto obiska:  april 2011



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND