Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (46 od 100)


Gostilna ocenjena 4 krat

Hrana:
4 krat
Vina:
4 krat
Postrežba:
4 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
4 krat
Cena/kakovost:
4 krat

Ocenite gostilno
 

Čokoladni sufle z nugatom in Pavlova z jogurtom


Telečji zrezek v saute omaki s sotiranimi šparglji in pečenim mladim krompirjem


Caprese, paradižnik z mocarelo in zeliščnim oljem


Elegantna Arboretumova jedilnica čaka golfiste, da opravijo z zadnjo luknjo

 
Arboretum, Volčji potok, 2,5
Sredozemski okusi; mariniran pogrinjek in nugatov sufle

Pogled na skrbno urejene zelenice, po katerih med osemnajstimi luknjami poskakujejo majhne, nagubane žogice. Velika terasa, na kateri zmagovalcem dolgega sprehoda v čudoviti naravi nazdravljajo njihovi navijači. Prostorna restavracija s skrbno pogrnjenimi in kot na zelenici zloženimi mizami. Klubska restavracija prvega ljubljanskega igrišča za golf in izletniška točka ljubiteljev cvetov in zelenja, ki iz arboretuma zavijejo še v Arboretum.



Okrog in okrog so zelenice in v krog so razvrščene tudi mize. Prtički so strumni in koničasti, kozarci visoki in pecljati, svetilke mehčajo svetlobo, svečniki čakajo večerne goste. V pozdravu so popki in cvetovi, v skodelicah mariniran pozdrav iz kuhinje. Kozji sir, olive, sušeni paradižniki. Le kruh bi lahko bil bolj svež. In prvi vtis, žal, ni zadnji.

Novozelandski recept

Včasih gre res vse narobe. Le zato, ker je bil dopoldan seminar – so rekli, da zato ni več čemaževe juhe -, ali tudi zato, ker sva res izbrala nenavadno popoldansko uro? Vseeno, kuhar, glavni, je bil tam.

“Aperitiv” se je komaj slišal, tako je natakar tipkal na kulico, da je šlo skozi možgane. Prav nič v taktu, ki je bil v zvočnikih. Od prvega do zadnjega hoda sva bila na klavirskem koncertu, da sva po drugi simfoniji milo prosila, če imajo še kaj drugega. Usmilili so se naju vsaj s tem, da so glasnost malce znižali.

Še najboljši del dolgega in poučnega kosila v Arboretumu je bila Pavlova. Zato, ker je k mizi, po številnih mimohodih brez pozdrava edinima gostoma, končno prišel chef. Vas tudi ne bi zanimalo, katera dva, s sto kilometrov oddaljenim naglasom, sta v prazni jedilnici tako lačna, da sta pospravila skupaj kar osem jedi? Ker pa sva se po prvem grižljaju pritožila, da je sladka smetana kisla, je natakar – Nemogoče!” – poklical pomoč, da je vodja kuhinje pojasnil: “To je vendar novozelandski recept! Z jogurtom!” Sprejemam, čeprav še nikoli in nikdar nisem videl recepta Pavlove z jogurtom. Je bil namesto kivija?

Nekje na sredini dogodivščine v Arboretumu je šel kuhar mimo mize s pladnjem kapučinov. Ravno takrat, ko je v kuhinji na žaru cvrčal najin telečji zrezek. Ga je potem vsaj ošvrknil s pogledom, ko je na krožniku odšel do mize? Dvomim, saj bi sicer, prvič, videl, da je imela omaka na zrezku že v kuhinji skorjo, kar je kričalo, da je v njej preveč trdilca (instant škroba), in, drugič, zavonjal bi, da je iz saute omake nastal flambe. Por, ki je zamenjal šalotko, je bil zažgan, zato je bila vsa omaka neužitna.

Res pa je bilo meso, ko je šlo nepotrebno stran, okusno. Lep, sočen, pravilno odrezan kos teletine, ki je na rebrastem žaru dobil tudi simpatičen žig.

Nekaj več je obetal losos, saj so mu dodali še besedico divji. In res je bil. Divje velik kos, namreč. Pravzaprav krat dva. Katera ženska ne zbeži od mize, ko prednjo postavijo dva takšna kolosa? Še posebej, če sta zaspala na vročini in so jima krvni proteini naredili debele (bele) srage.

Pisalo je tudi, da je (losos) v zeliščih. Od napisanega ni ostala niti vejica, zgolj – prešteto! – dvanajst iglic (rožmarina). Priloga je bila enaka kot na drugem krožniku, torej je teletina dobila še kremno špinačo, losos pa sotirane šparglje. Žal pa je bila ta s šparglji premalo, da bi lahko Arboretumovemu jedilniku rekli sezonski. Tudi sicer kaže malo ambicij, saj ponuja le klasiko, ki ne zahteva dolge priprave.

Če bi bil na rezancih vsaj špargelj. Če ne cel, vsaj nekaj tankih oblatov. Ne pa zelenje od korenja… Saj so s šparglji tudi v omaki zelo varčevali, le nekaj tankih in majhnih kolobarjev, sicer pa veliko, veliko preveč smetane. Takšni omaki se na daleč vidi, da so jo pripravili na hitro.

A rezanci so bili domači! To se je spoznalo po tem, ker pri sušenju niso bili najbolj natančni, zato so se nekateri sprijeli. Se takoj opazi, ko so eni preveč kuhani, drugi pa premalo.

Belica in črne trobente

Kdo si naroči sredi aprila caprese? Tisti, ki na jedilnem listu med hladnimi predjedmi ne najde nič bolj primernega. Ker si noče naročiti govejega karpača na rukoli, saj ga je že tunin s pekorinom izučil, da je en prehlad dovolj. Pretanko odrezana in predebelo zamrznjena tuna je bila kljub lepo zamišljenemu olju belice brez okusa.

“Z bufalo,” je zadovoljno pripomnil natakar. In se po dolgem oblaganju krožnika vrnil z mocarelo, ki niti krave ni videla, kaj šele bivola. To je za pice, ki jih prodajajo na debelo, ne pa za restavracijo in za sedem (manjša porcija pet) evrov. Spodaj je bil velik list zelene solate. Velik pomeni, da je bil zunanji… Na njem pa vodeni paradižnik, ki kot piščanci ni videl sonca, le luč.

Seveda se tudi aprila da narediti caprese, vendar z nekaj razmisleka. Vsaj malo v to smer je nakazal tretji lik v “bivolji” zgodbi, bazilika. Ker ni bila sveža, je bila v olju. Kot bi lahko bil paradižnik, če je bil sušen že v pogrinjku, v peni, kremi, želatini ali, zakaj pa ne, v čipsu. Možnosti je ogromno, vse je dovoljeno. Razen podcenjevanja gostov!

“Je bilo dobro,” je vprašal natakar. Upam, da bo nadaljevanje boljše, mu nisva ostala dolžna. Žal ni povedal naprej.

Resda so bili njoki s črno trobento – v tem primeru si je bilo dovoljeno pomagati s posušenimi, saj gobja letina zamuja – boljši, a tudi zaradi njih si Arboretum ni popravil handicapa. Zadošča za okrepčilo po treh bunkerjih in petih “bugijih”, a ni dovolj za izgovor, da bi šli zaradi njih na izlet.

Še dobro, da je na koncu čokoladni sufle, ki je bil v sredini še mehek, skoraj tekoč, z nugatom in lešniki dal slutiti, da je šlo le za slab Arboretumov dan.

“Je bilo vse v redu?” je vprašal natakar. Vsaj v dobro voljo naju je spravil. Pa še s pladnjem sezonskega sadja je prišel, da ga ni dobila le (znana) družba ob šanku.

Zakaj obiskati?

Vsekakor zaradi golfa. Je res lepo pa še pravi arboretum (z dinozavri) je čisto blizu. Glede drugega pa ima tudi Tiger kdaj slab dan (čeprav se je izkazalo, da jih je bilo več). Zaradi tega (upanja) je dodanega pol sončka.

Vino 3

Potem, ko je bilo peneče le suha srebrna penina in rožnato sladki Martini, je prijetno presenetila kmetija Dobuje (družina Bučinel, vas Snežeče v osrčju Goriških Brd, na meji s Colliom). Vedno, ko spoznaš kaj novega, je dan lepši. K temu sta mu pomala rebula, 2007, osvežilna pomlad v kozarcu, ki zbudi tek, in cabernet sauvignon, 2008, zeliščen in začimben.

Vinske karte je za dve strani zavitih črk (Natakar: “Slabo vidite?”), a s pestro ponudbo vinarjev (dvajset Slovencev).




Komentar bralcev:

15. 8. 2015: 15.8.2015 sva z zeno po dolgem casu spet polna radovednosti zavila v Restavracijo Arboretum na golf igriscu. Idilicno okolje, ki marsikaj obeta... A zal \"zvok in slika\" nista uglasena-neprijazno in neuglajeno osebje, vec kot polurno cakanje na postrezbo, preslana juha, zal tudi ostala hrana, solata postrezena brez olja in kisa na mizi... Ob vprasanju, kje je stranisce, mi nejevolno \"razlozijo\", da naj ne hodim skozi restavracijo, pac pa naj grem NAOKOLI in mimo sanka! Zal dalec dalec od pricakovanj in dalec od tega, kar ambient obljublja in ( ob nekaj dobre volje in kontroli nadrejenih) omogoca... Res skoda!!! Edina svetla tocka so gostujoci predstavniki ponudbe v Italiji ( Golf Club Colli Berici iz Vicenze ter Ca\' della Nave pri Benetkah), ki radodarno postrezejo z brezplacno degustacijo lepo ohlajenega Prosseca, odlicnega olivnega olja iz Vicenze ter na koscke narezanim GranaPadano-ocitno v Italiji se vedno niso pozabili, kaj imajo gostje radi!!!


Dodatni podatki

Kako do tja:  za arboretumom Volčji potok

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
sredozemsko

Naslov:  Volčji potok 43 g, Radomlje

Telefon:  01 831 8083

E-pošta:  restavracija.arboretum@siol.net

Zaprto:  nikoli: odprto od torka do sobote med 12. in 22. uro, v nedeljo in ponedeljek med 12. in 17. uro

Kuhar:  Uroš Mijajlović

Cene:  hladne predjedi 5 do 9,50, juhe 3, tople predjedi 7,50 do 10, glavne jedi 13 do 20, sladice 4,10; pogrinjek 2 €

Jedi:
sredozemska kuhinja

Dodatno:
golf igrišče

Leto obiska:  april 2011



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND