Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (59 od 100)


Gostilna ocenjena 2 krat

Hrana:
2 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
2 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
2 krat
Cena/kakovost:
2 krat

Ocenite gostilno
 

Drobno pecivo, kuharjev pozdrav za slovo od Maxima


File divjega pujska s popečenim vitlofom, šampinjoni, stebelno zeleno in polento


Marinirano jastogovo meso z tortelinom polnjenim s skuto in beluši


Maxim je eleganten, z razsvetljavo, prostornostjo, pogrinjki, materiali, klavirjem in aranžmaji

 
Maxim, Ljubljana
Sodobna mednarodna kuhinja sredozemskega tipa; divji pujsek in crepes crocant

Sredi mesta. Z veliko garažo. Ob parlamentu. Z garderoberko, pianistom in posebno sobo. Z jastogom in zelenimi beluši. Z diskretnimi natakarji in znanim kuharjem. Za visokimi vrati, skozi katera se ne vidi in ne sliši. Restavracija za poslovneže, politike in vse, ki kosilo izkoristijo za pomemben dogovor, večerjo pa za proslavo tega dogovora. Vsako mesto ima takšno restavracijo. Ljubljana ima Maxim.


Pa začnimo enkrat na koncu. Reče se jim petits fours. Majhno pecivo, ki je doma na mizi le okrog silvestrovega, v vrhunski restavraciji pa po vsakem obroku, a šele, ko gost že plača. Sedem različnih kolačkov ponudi Maximov chef, sveži so, okusni, lepi. Čokoladna bombica, jabolčna pita, čebelji pik, majhni, okrogli, posuti, stolpičasti sladki grižljaji, ob katerih si zaželiš, da pred njimi ne bi toliko pojedel.

Pa gremo še na začetek. Visok jedilni list in pestra izbira mehurčkov (Bjana, Medot, oboje rožnato). Najprej couvert, za kar pet evrov, potem pa še, reče se amuse bouche, v obliki provansalske terine, ki je skrbno zložena v tanke in sočne plasti jajčevcev in dvobarvne paprike, da s pestom, ki dirigira okus in s tremi vrstami svežega kruha, ki bi ga še, če ne bi natakar pozabil ponuditi znova.

Ob zvokih klavirja

Vmes pa je zvonil telefon… A ne poslovnežem za mizo v kotu, ne gledališkima igralkama ob sosednji mizi, ne v novinarjevem žepu. Zvonil je telefon v restavraciji, tako vneto in ves čas, da smo ga slišali le gostje pa nihče drug. A pianist se ni pustil motiti. Žal je že vajen.

Naj štejem Maximu v dobro, da se ne spreminja? Že v prvi oceni pred osmimi leti je bilo podobno kot tokrat. Hrana z nekaj vrhunci in nekaj mlačnimi vtisi, nenavdušujoč servis, še bolj zaradi računa, ki ga na koncu izstavi. V kakšnem drugem lokalu bi šlo, v tem, ob zvokih klavirja, pa nočem! Da mi prinesejo, namreč, natočeno penino, kot da je iz pipe in ne iz steklenice. Da mi naročilo natakar pobere s pladnjem v roki, ko sem ga dolgo čakal, da je najprej zložil vse žlice po mizah v (skoraj) prazni restavraciji. Da ob nobeni jedi ne črhne besede, kot da se brani z molkom in kot da jedi ne bi imele ne imena ne sestavin in ne kuharjevega dotika. Da je zunaj plus, v vinskem kozarcu pa minus, ker so skupaj v ledu vse barve, droži in kvasovke. Da mi bere misli… Sta drobno pecivo dobili le sosedi z znanim obrazom? Pa se, tik preden ji odmaknem stol, le prikaže okusen pladenj sladkih grižljajev. Nihče ne vidi, da odhajava? Pa se nato le odprejo vrata. A se ne sliši nič več kot: “Na svidenje!”

Čeprav, dopuščam, da je drugim všeč. Saj je Maxim (spet) dobil Ljubljanski znak kakovosti, “za doseganje odličnosti v kulinariki, kakovosti storitev in urejenosti”, kot “najboljše ocenjena vrhunska restavracija”, ki se ponaša “z vrhunsko slovensko in mednarodno kuhinjo”. Tudi ta strokovna komisija je ocenjevala inkognito in nenapovedano.

Morska žaba in divji pujsek

Terina iz gosjih jeter nadevana s figami je pokazala, da kuhar dobro pozna vrhunsko obrt klasičnih jedi visoke kuhinje. Morda je bil žele iz sladkega vina premalo izrazit, toda zato se je s terino odlično ujela gosta in polna slivova marmelada. Sesekljanih tartufov ni bilo opaziti, popečeno bagueto, ki bi jo v takšni restavraciji lahko zamenjal brioš, pač.

Marinirano jastogovo meso z tortelinom polnjenim s skuto in beluši, špinačnim listom, paradižnikovim concasejem in šampanjsko omako je brez dvoma jed s kuharjevim podpisom. Izvedba je atraktivna, barve so všečne, črn krožnik je provokativen, jastoga pa je več kot le za okras. Tudi zgodba je, tekoča, hrustljava, ocvrta, kuhana, blanširana, spenjena, zložena. Toda, zakaj te pusti ravnodušnega? Zmanjka za ščepec, ko vilice porušijo arhitekturo, ko se concase spremeni v čežano, ker je paradižnik pozimi preveč voden, da bi njegovo meso lahko ponudilo jedro vsebino, ko je tortelin prehitro ohlajen, dušena špinača pa ostane brez poskočnega okusa.

Nabodalo kapesant zavitih v rezino kraške pancete je ponudilo sicer barvno zelo lepo opečene pokrovače, ki pa so bile premajhne, da jih to hkrati ne bi, kljub panceti, preveč izsušilo. Žafranov riž ni zmogel do rižote, preveč je spominjal na mlečnega, ki ga je obarvala žafranika. Sestavine se niso združile v jed, k čemur ni pomagala niti omaka z okusom tartufov in videzom sliv, ki je spomnil na spremljavo ob gosji terini.

File morske žabe na toplem paradižnikovem raguju s šalotko je jed, ki bi si jo želel v marsikateri gostilni, ki goste pri vhodu pozdravlja z morsko vitrino. Ker pa je pri Maximovem vhodu klavir in ker ta jed stane 32 evrov, so sicer lepi kosi sočne ribe brez zgodbe in začimb, na (spet) paradižnikovi omaki, preveč vodeni in prekisli, s preveč okusa po šalotki (je pa res bila), s (spet) ocvrto rukolo, dosti, dosti premalo za Nedelov znak kakovosti. “Mi daš malo kruha,” je ugotovila.

File divjega pujska s popečenim vitlofom, šampinjoni, stebelno zeleno in polento mešano s skuto je bil na boljšem. Pozabite spet rukolo in ocvrt češnjev paradižnik, preveč karamelizirani vitlof (ker so bili le posamezni lističi) in le ogreto (a zato živo in res zimsko) zelenjavo, ter se prepustite okusu nežnega, mehkega, sočnega, maslenega svinjskega fileja, brezhibno pečenega, v svetleči, žametni, polni omaki, s polento, ki jo nadgrajuje skuta. Zlahka boste ugotovili: “Najboljše danes!”

Crepes Crocant je hladna palačinka, ki pa z mascarpone kremo, kompotom kumkvata, in hrustljavim mandljevim sladoledom deluje toplo. Želim povedati, da je dobra! Tako kot je čokoladni mousse cuba s sladko porto omako lep… A še najbolj je v spominu ostal listič mete. Bil je utrgan, toda potem je predolgo čakal. Dal sem ga v vodo, da je znova oživel. Tudi Maxim potrebuje nekaj takšne, hladne, prhe.

Zakaj obiskati?

Kdor ne gleda na ceno in kdor nima časa za branje, ker raje prikima natakarju, ko ponudi danes za vas, škampe cardinale in ribo iz pečice, je stalen gost. Ker ga v Maximu nihče ne moti (razen telefona), ker je med svojimi, ker sklepa posle, zavezništva in komplote, ker je tako kot v vsakem velikem in glavnem mestu. Ker so jedi za 4, čeprav cene in servis niso.

Vino 3,5

23 penin, 50 belih in 45 rdečih vin v slovenskem delu ter 60 tujih vin, od hrvaške do ZDA, od Madžarske do Južne Afrike, od 17 do 1.100 evrov (Chateau Petrus 1994) ni slab dosežek. A spet…, gostje v takšni restavraciji si zaslužijo vinskega svetovalca! Ki bo pripravil vinsko karto z vsemi potrebnimi podatki in bo znal k jedem ponuditi prava vina s pravo temperaturo in pravim opisom. Najina so bila vsa podhlajena in prehlajena, z nalepk pa znava brati tudi sama.

Steyerjev posladki dišeči traminec, 2007, h gosji terini, Simčičev teodor belo, 2007, k jastogu s tortelinom, sivi pinot Edija Simčiča, 2004, k morski žabi, La Fortuna, Malbec, 2002, k fileju divjega pujska.






Komentar bralcev:



Dodatni podatki

Kako do tja:  v pasaži blagovne hiše Maxi

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
mednarodno

Naslov:  Trg republike 1, Ljubljana

Telefon:  01 476 6982

www:  www.maxi.si/maxim/

E-pošta:  maxim@mercator.si

Zaprto:  v soboto in nedeljo; odprto od ponedeljka do petka med 12. in 18. uro ter med 19. in 23. uro

Lastnik:  Mercator d.d.

Kuhar:  vodja kuhinje Boštjan Slak

Cene:  hladne predjedi 12,50 do 32,50, juhe 4,50 do 6,50, tople predjedi 25 do 33,50, glavne jedi 27 do 38, sladice 5,50 do 6,50; meni (z jedmi iz jedilnega lista) 40 € (3 hodi) in 70 € (6 hodov)

Leto obiska:  januar 2011



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND