Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (57 od 100)


Gostilna ocenjena 8 krat

Hrana:
8 krat
Vina:
8 krat
Postrežba:
8 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
8 krat
Cena/kakovost:
8 krat

Ocenite gostilno
 

Jagenjčkovi kotleti v hrustljavi krompirjevi obleki


Torteloni s treviškim radičem in sirom jamar


Prostorna in urejena Bakova jedilnica sredi vasi na slovenski meji

 
Bak, Pesek, Italija, 3,5
Pomlajene tradicionalne kraške jedi; mlinci, torteloni, šurlice

Ne veš, odkar ni več meje, kdaj si že na drugi strani. Veš pa, odkar je novi kuhar, da boš dobro jedel. Bak je tradicionalna gostilna takoj za mejnim kamnom v Krvavem potoku, kjer se na italijanski strani začne slovenska vas Pesek. Odkar sta jo prevzela Jana in Tom, je vaška gostilna sicer ostala stara, a se hkrati tako pomladila, da je do tja blizu tako iz Trsta kot iz Kopra in Ljubljane. Še vedno je zelo kraško, toda tudi vedno bolj Oberdanovo.



Okrog šotora na Borznem trgu sredi Trsta je zavijala burja, pod njim pa je z jedilnega lista grela šupeta. Ni boljšega v takšnem vremenu od vroče kokošje juhe. Le Tom je razmišljal drugače; ni boljšega kot v takšnem vremenu ogreti gostov z nečim novim in drugačnim… Iz juhe je naredil gosto omako, iz njokov pa kruhove cmoke, ki jih je skuhal v teranu. Ko je predstavil svojo jed, je Igor Grgič s kraške domačije Bajta v Zgoniku pojasnil: “Tom je zgled mladega in uspešnega kraškega kuharja. Za seboj bo potegnil še druge. Takšne tukaj potrebujemo!”

Janjčkov pršut in račkin speck

Snežilo je tako, da se je še civilna zaščita grela s kavo ob šanku. V Baku je dolg, kot je dolga jedilnica, ki jo greje kamin, pred katerim so razporejene lepo pogrnjene mize. V vinskem kozarcu brbota Kantejeva penina, grisiniji so sicer kupljeni, toda oljčno olje je stisnjeno pri sosedih (Aleksej Mahnič, Stevo Zahar, Rado Kocjančič).

Za janjčkov pršut kuhar ne pozabi povedati, da je iz proste reje. Narezan je na roko, dobro posušen, z dobrim okusom po ovci. Posebnost, pač, ki pa jo udomačijo opraženi kruhki in oljčno olje. Na drugi strani je podobno, le od račke, ne pršut, temveč speck, kot pravijo Slovenci v Pesku. Rukola zraven ni inovativna, toda izboljšajo jo naribana jabolka s svežim hrenom. S tem uvodom kuhar še ne pove veliko, toda v domači gostilni je dovolj že, da je prva jed hitro na mizi. V Baka ne greš na razodetje. Greš, da se dobro, ne drago, domače, vendar malo drugače, naješ.

Kdor želi joto, krompirjeve njoke, juho z domačimi rezanci ali kanelone s pršutom in špinačo, je v Baku dobrodošel in ne bo mu žal. Jedi so kraške, sestavine s poreklom; zato ne manjka Zidarichev sir jamar, salama je s Sirkovim kisom, pršut je na roko rezan, vsako poglavje jedilnega lista, ki ni predolg, kot se prerado zgodi drugim tradicionalnim gostilnam, pa ima klasični in svetovalni del. Jana in Tom, torej, svoje goste želita tudi česa naučiti. In tako je ob skutnih njokih s kraškim sirom tabor tudi bučni flan s foie gras, ob fužih z ohrovtom in klobaso tudi dalmatinske šurlice (obročasti svaljki) v kokošji omaki.

Kdor si pusti svetovati, pa bo poskusi mlince pečene v krušni peči z gosjo in hrenom, prihodnjič pa še tortelone z rdečim radičem Treviso v jamarjevi omaki. Testenine so najboljši del Baka! Mlinci so na velike kose zrezane lazanje, ki so predvsem odlične kot testenina. Prava debelina, pravi okus, pravi ugriz. Prava pa je tudi račkina omaka, ki se mlincev oprijema tako, da nobeden ni prikrajšan. Porcija je velika, česar se v domači gostilni nihče ne brani. Zato so tudi torteloni veliki, v odlični jamarjevi omaki in z nadevom, ki ure zatem pušča prijeten spomin.

Bollito misto po tržaško

V mesnem delu, kjer sicer iz krušne peči jemlje telečje prsi in gosja stegna, iz (oljčnega) cvrtja pohan piščanec in ljubljanski zrezek, iz kropa pa bollito misto (kuhano meso) po tržaško (domača klobasa, vratovina in goveji jezik), si da Tom Oberdan več mladega kuharskega duška. Zato si tukaj ne pomaga le z lokalnimi dobavitelji, temveč si delo olajša še z globalnimi dobavitelji, ki na tradicionalni Kras pripeljejo argentinske žrebičke (Tom jim doda brinje in rožmarin), Patanegra odojke (pečene v krušni peči pri nizki temperaturi) in slovensko govedino ("ta je najboljša!").

Tradicionalisti pa imamo raje pražen krompir, ki mu tukaj rečejo krompir v kozici, in rdeč treviški radič na žaru, ki ga tukaj zalijejo z najboljšim oljčnim oljem. Zraven pa kos mesa, debelo odrezan, sočno pečen, z okusom in vonjem po dišavnicah, ki jih je v najbolj mrzli kraški vasi prekril že tretji sezonski sneg. Jagnječji kotlet je zapečen z ribanim krompirjem, ki ima zlatorumeno skorjo, odojkov (ne španski) kotlet pa je aromatiziran z oljem in koromačem. S skledo solate, kozarcem vina in prasketanjem kamina vse skrbi ostanejo na mrazu.

Ker si do sem v Baku polno, a še vedno prijetno, sit, se mladi kuhar ne gre velikega slaščičarja. "Naj pomislim, kaj imam," se kot opraviči, zato hrustljava lešnikova topla krema in zmrzlina iz manga z gozdnimi sadeži ne zapustita velikega vtisa. Morda pa bi morala, v tradicionalni gostilni za mejnim kamnom v povsem slovenski vasi naročiti kar palačinke?!

Zakaj obiskati?

Bak je antistresna gostilna… Tak je že izlet na Kras, pa najsi piha ali pripeka. Zato, ker je pokrajina tako rujasta in so vina tako rujna. Zato, ker je lahko hkrati kot na preprosti osmici in v ambiciozni restavraciji. V Baku je po domače, ker je to stara gostilna z novo vizijo in poletom, ker si med domačimi, saj vsi znajo slovensko, ker so jedi kraške, a vseeno drugačne.

Vino 3,5

Če že meso ni vso s Krasa, pa so zato vina! Bak se, pravilno, zanaša le na dobre sosede, ki delajo vsi odlični teran in samosvojo vitovsko. Hišni vinar je Edi Kante, kar v teh krajih nekaj pomeni. Vinski izbor ne priznava meje, le letnike in prijazne cene. Je pa šele začetek nastajanja resnejše vinske karte, ki bo, ko bodo Tomove drugačne jedi privabile tudi bolj radovedne goste, ponudila še kaj iz bolj skritih globin kraških jam in kleti. Bole, Čotar (Terra Rossa 2001 23 evrov), Draga, Kante, Kocjančič, Milič, Podveršič, Sancin, Škerk, Škerlj, Zidarich (Terrano 2007 25 evrov, Ruje 2003 55 evrov).





Komentar bralcev:

25. 4. 2015: Odlično!
13. 1. 2013: vrhunske mesne jedi!
13. 2. 2012: Perfektno!
4. 12. 2011: vrhunska hrana po zmernih cenah
25. 1. 2011: Brez besed, res enkratno! In kot je napisano v članku... antistresno!


Dodatni podatki

Kako do tja:  Kozina, mejni prehod Krvavi potok, takoj za mejo na desni strani

Regija:  Italija

Značilnost:
kraško

Naslov:  Pesek 2 (Pesse di Grozzana), Dolina pri Trstu

Telefon:  +39 040 9220286

E-pošta:  tomoberdan@gmail.com

Zaprto:  v sredo; odprto v ponedeljek, petek, soboto in nedeljo med 12. in 15. uro ter med 19. in 23. uro, v torek in četrtek med 19. in 23. uro

Lastnik:  Jana in Tom Oberdan

Kuhar:  Tom Oberdan

Cene:  hladne predjedi 5 do 9, juhe 5 do 6, tople predjedi 8 do 9, glavne jedi 6,50 do 16, sladice 3,5 do 4 evre

Jedi:
pomlajene tradicionalne kraške jedi

Dodatno:
slovenski Kras na italijanski strani

Leto obiska:  december 2010



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND