Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (54 od 100)


Gostilna ocenjena 16 krat

Hrana:
16 krat
Vina:
13 krat
Postrežba:
15 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
15 krat
Cena/kakovost:
15 krat

Ocenite gostilno
 












 
Via Bona, Ljubljana
Gostilna je tudi podjetje

Via Bona na Tbilisijski v Ljubljani od zgodnjega jutra do poznega večera - Veliko prostora in pestra izbira sredi ljubljanske podjetniške cone - Od malic in pic do študentskih, poslovnih, dnevnih in nedeljskih kosil - Zvečer pa konoba, plesišče, oder


Je lahko gostilna hkrati vse? Picerija, dalmatinska konoba, vrhunska restavracija. Namenjena študentom, delavcem, poslovnežem. S klubom, vinoteko, krušno pečjo, poslovno sobo, galerijo, solatnim bifejem. Z gostujočimi vinarji, kuharji in kuhinjami. S plesom in prireditvami. Od zgodnjega jutra do poznega večera. Ali, kot vabi reklama, " praznovanja, sprejemi, banketi, glasbeni in dramski dogodki... prostornost, svežina in odprtost ambienta, dobra hrana ter veliko zabave".

Obisk 2006

Ko smo končno našli še prostor za listke, je od zajtrka minil že ves dan. In zraven je bila ravno Via Bona. "Lahko sedeva zgoraj," sva povprašala natakarja. "Joj, sam sem," si je skušal skrajšati pot po stopnicah. "A bom že kako," se naju je le usmilil.

Jedilnega lista sem se spomnil še izpred dobrega leta dni. Zato sva ubrala kar preizkušeno moško govejo pot. "Biftek, malo manj kot srednje pečen, medium rare," je naročil Saša. "Meni pa tagliatto!" sem se sam naredil pametnega, kot da sem v Benetkah, saj je pisalo "tanke rezine pljučnega fileja na rukoli".

Dobila sva res hitro. Toda vseeno je na štedilniku predolgo trajalo. "Smo se napačno razumeli," je Saša pokazal prepečeni biftek. "Joj, oprostite, bom prinesel novega. Hitro bo," je bil prijazen natakar. Zato sem še sam hotel odpreti usta, a sem se raje ugriznil v jezik. "Sam si kriv!" Res, nihče mi ni obljubljal tagliatte, ki je pečena v kosu in šele nato narezana, da natopi s svojim sokom nežno in dišečo rukolo. Tako pa sem dobil, kar sem naročil. Tanke podplate... Pa tako blizu je bilo do mojstra Adamljeta!

Obisk 2005

Rezerviral sem za kosilo. "V poslovnem delu ali kar tako za kosilo," so me vprašali, da jim nisem znal odgovoriti. In potem so nas posadili na galerijo, da smo zavistno pogledovali v lepše pogrnjen salon. Kaj pa smo bili brez kravat! Toda na jedilnem listu je pisalo: "Ljudem, ki jim hrana pomeni nekaj več, smo pripravili v salonu naše restavracije..., vrhunska vina iz naše vinoteke... izbrane jedi s posebnega jedilnega lista...", da nas je zagrabila panika. Lahko dobimo salonsko karto? "Je nimamo, saj je v vseh prostorih enak jedilni list," nas je potolažil natakar.

Kakorkoli, tudi tisti skajast in s plastičnimi listi, je veliko obljubljal: "Račja prsa v marinadi, bakalar na belo, file bele ribe v curry omaki, beli olimski domači sir na tri načine, ajdova kaša s panceto in treviso radičem, kapesanta s špinačo in šampinjoni, treviso radič s polento in gorgonzolno omako, bučke s pelati na rukoli, piščančji medaljon ocvrt v parmezanovem testu, svinjska ribica s panceto v pikantni omaki, ramstek v dijonski omaki, morske jedi, pice..." Med drugim se je na njem, v družbi grških lignjev in dalmatinskih rib, znašla tudi zarzuela de mariscos, španska ponev z dagnjami, lignji in škampi.

Množična inačica sodobne prehrane

V gostilni, ki je vajena množic, je zelo pomembno, kako okretni so natakarji. Naš je bil tako, da smo bili srečni, ker smo lahko naročili tisto, kar smo izbrali. Že dolgo nisem doživel tako energičnega natakarja. Ko je, na primer, zagledal fotoaparat, je vprašal: ""Kaj to je novi način kopiranja receptov?" Ko je prinesel zvrhano porcijo, se je pohvalil: "Od nas ne gre nihče lačen!" Ko smo potrebovali olivno olje, je poklical kolega: "Prinesi!" A vsega tega mu sploh ne štejem v zlo. Napisal sem le zato, da vi ne bi bili presenečeni.

Via Bona ni gostilna, temveč podjetje. Zaradi podjetnosti, ki se ne vidi le v skrbi za čim več gostov, temveč tudi v številnih tednih, ki so namenjeni predstavljanju slovenskih vinarjev in ponudbe različnih regionalnih kuhinj. Nič čudnega, da je dobila letošnje ljubljansko turistično priznanje. Skupaj z Breskvarjem, Mexicom 1867, JB-jem, restavracijo Ljubljana, Manno in M-hotelom. Povrhu pa je še na Tbilisijski, sredi podjetniške cone, v kateri je podjetij, majhnih in malo večjih, skoraj več kot po okoliških pločnikih parkiranih avtomobilov. To pomeni, da je tudi v neposredni bližini Adamljetove Hane, tako da ni nič čudnega, da tudi Via Bona skuša polepšati svoje krožnike. Ker pa gre za bolj množično inačico sodobne prehrane, je to videti tako, da je jakobova školjka, v družbi limone, sicer položena na kodrasto endivijo, kar je barvno lepo usklajeno, toda nekdo je pojedel rumene, mehke, sočne notranje liste in pustil le zunanje, temno zelene, trde, grenke zunanje liste, ki bi potrebovali vsaj kilogram dobro kuhanega krompirja, da bi se omehčali.

Lahko pa naročite tudi slow food... Dobite ga sicer v enem hodu (na veliki plošči), toda na njem je zalogajčkov za dva hudo lačna, ki imata vsaj dve uri časa. Piščančje palčke v parmezanovem testu, svinjski vozlički s slanino ali lignji dobre ulice: ocvrti, na zeliščnem maslu, v buzari pa še testo iz krušne peči, zelenjavna priloga in tatarska omaka, za 1500 tolarjev na osebo. Priznam, da so mi tekle sline, ko sem se bojeval z veliko skledo, polno hobotničinih lovk, ki so plavale v paradižniku in krompirju.

Iz krušne peči ne le pice

Beli olimski domači sir pripravljajo v Via Boni na tri načine: s tartufjim oljem, baziliko in popečen na žaru. S to jedjo pa se tudi najboljše opišejo. Vedo, kaj je domače, in kaj od domačega je kakovostno. Vedo, da mora biti lahko, pestro in sezonsko. Vedo, da mora biti modno. Vedo, da ne sme biti predrago. Je lahko ena gostilna vse? Via Bona je lahko! Kdo pa pozna razliko med tartufi in tartufjim oljem? Važno, da znano diši. Če pa v ustih ostane kemični priokus, je to celo koristno. Tako Via Bonin gost ne bo niti pomislil, da bi v kakšni drugi, manj množični gostilni, naročil sveže tartufe. Če pa imajo tako čuden okus...

Vsak okus pa se lahko splakne. V Via Boni celo zelo dobro. Vinska karta je nad povprečjem, z vsemi slovenskimi vinarji o katerih se govori. Pač dokaz, da je slovenska vinska ponudba v gostinskem povprečju dejansko velik korak pred kulinarično. Oziroma, lažje je kupiti steklenico odličnega vina kot pa skuhati odlično jed.

Ramstek iz krušne peči po kmečko, z gobami, krompirjem in slanino, na velikem in polnem krožniku, je ponudil okusen, že kar odličen debeli kos sočne govedine, z občutkom opečene, ki pa jo je prekrila gora dodatkov, da bi vse skupaj nasitilo tri lačne. A še vedno mi je ta kos mesa ostal v lepšem spominu od vseh zrezkov šefov kiuhinj preštevilnih slovenskih gostiln, ki tako rade prekrivajo debele kose najboljšega mesa s slaninami, siri, jajci, kruhom in potoki omak.

A najboljše je Via Bona prihranila za konec. Že palačinke, premazane z orehi in zapečene v peči, so bile v tej smeri, sočna pomarančno-čokoladna torta pa nam je polepšala oblačen, dolgočasen dan.








Komentar bralcev:

28. 8. 2015: Ob večerih muzika, da lahko ne samo ješ, ampak tudi zaplešeš. To nam je bilo najbolj všeč, da rojstni dan ni samo sedenje in hranjenje, pač pa tudi zabava. To v via boni počnejo odlično.Dobra hrana, ne preveč drago, muzika in ples.
2. 9. 2014: Odlično
6. 8. 2014: V slabem letu so se pice katastrofalo poslabšale.
17. 11. 2011: Prejetno smo se počutili in klepetali,dobro jedli in še naplesali smo se. Prijeten večer in na koncu zelo zmeren račun. Da bi bilo več takih restavracij , kjer lahko ješ in tudi pleseš pri nas.
6. 9. 2011: Via Bona je restavracija kamor pogosto prpeljem poslovne partnerje enostavno iz večih razlogov. Vedno nas udobno namestijo v mirno ločeno sobo, kjer se v miru lahko pogovarjamo. Natakrji so profesionalni, pa ne vsiljivi. Prevčkrat sem imal občutek, da v kakšni znani restavraciji natakar kar vsili dobro, a božjastno drago vino, saj misli da na naročilnico vse gre. Via Bona slovi po dobri, sveži hrani. Kar ponudijo, je okusno, sveže in dobro pripravljeno. Tudi če se odločiš za hišno vino, ne zavijajo z očmi. Predvsem pa prijaznost in postrežba na nivoju. V rokavu skrivajo asa - parkiraš lahko pred restavracijo.
18. 8. 2008: Zvečer smo se odpravili s prijatelji, da bi malo posedeli, predvsem pa poklepetali. Njaprej veselo presenečenje, ker je Via Bona dobila dodaten lep letni vrt, ki je poln zelenja.Natakar nas ni silil k večerji, ampak nevsiljivo ponudil nekaj malih prigrizkov, ki so bili več kot izvrstni. Navdušeni smo bili, ker nam je predlagal k vsakem prigrizku svoje vino, ki se je res odlično dopolnjevalo k hrani. Nismo se mogli upreti čarobni sladici-melonini torti s svežimi jagodami in vročim čokoladnim prelivom.Na koncu pa še pikica na i, ki nas je očarala: Latino glasba v kitarskem duetu. Počutili smo se kot na terasi ob morju.Vse čestitke lokalu, ki v tako prazni počitniški Ljubljani zna poskrbeti za svoje goste, čeprav jih zaradi dopustov skoraj ni. Nekateri prav neuvidevno napišejo: zaradi dopustov zaprto!
27. 2. 2008: Januar 2008. S prijateljicami smo obiskale gostilno.Naročila sem testenine v katerih je bil tudi riž.V gostilni je smrdelo po zažganem olju, posledično temu tudi moja obleka. Zelo razočarana, tja se zagotovo ne vrnem več.
12. 12. 2007: vceraj zvecer sva se z zeno odpravila na vecerjo. turoben hladen dan in ko vstopiva popolnoma drug svet. restavracija polna, muzika, ples, zabava. takoj ko sva narocila hrano sva odplesala en \\\\\\\\\\\\\\\"stiklc\\\\\\\\\\\\\\\" a ples ni trajal dolgo kajti hrana je bila ze nared. predjed nato za zeno klasika orada na zaru zeme biftek. presenecena sva bila nad izborom vin navdusena pa nad ustrezljivostjo natakarja in eleganco.sledilo je se nekaj plesa in z nasmejanim obrazom pot domol. restavracijo sva obiskala prvic a vsekakor ne zadnjic. zagotovo se vrneva kajti imela sva se zelo lepo.
5. 6. 2006: Zelo lep ambijent, dobra postrežba. Različna kosila za skoraj vsak okus, z širokim spektrom solat iz solatnga bara. Se posebaj dobro vzdušje ob živi glasbi, od srede naprej.


Dodatni podatki

Kako do tja:  Na Viču, za Intersparom, v podjetniški coni., blizu avtocestnega priključka Ljubljana - vzhod.

Regija:  Ljubljana z okolico

Značilnost:
neopredeljeno

Naslov:  Tbilisijska 59, Ljubljana

Telefon:  01 200 5080

Zaprto:  Nikoli

Lastnik:  Top-Gost d.o.o., Iztok Potokar

Cene:  kosilo za tri je stalo z vini 15.470 tolarjev; kapesanta s špinačo in šampinjoni 800, hobotnica s krompirjem iz krušne peči 2800, pomarančna torta s čokolado 600.

Jedi:
mestna gostilna, ki želi privabljati goste od jutra do večera, zato skuša biti vse

Plus:
Via Bona ima energijo! Od zgodnje jutranje kavice do poznega večernega slovesa od morske plošče in plesa. Gostilna s podjetnostjo in ambicijo. Gostilna, ki skuša ugoditi vsem. Gostilna za vsak dan. Gostilna, skratka, za povprečen okus.

Minus:
glejte pod Plus

Dodatno:
klub, kavarna, picerija, plesišče, vinoteka, salon, prireditve in še marsikaj

Leto obiska:  2004

Ponoven obisk:  da ugotovim, ali imajo v poslovnem delu poseben jedilni list ali ne

Komentar:  Nedelo, 12.3. 2006: 2,5 (5)



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND